Na gradu niso bile le uršulinke

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 27. november 2017 / 16:23

Jože Štukl je na Muzejskem večeru predaval o Škofjeloškem gradu med drugo svetovno vojno in po njej ter usodi njegovih lastnic.

Škofja Loka – Za Muzejske večere, ki jih pripravljajo v Loškem muzeju in jih pripravljajo in vodijo tamkajšnji muzealci, med Ločani že po tradiciji vedno vlada veliko zanimanje. Tako je bilo tudi ob tokratni temi, Škofjeloškem gradu med drugo svetovno vojno in po njej, v katero se je poglobil muzejski svetovalec arheolog Jože Štukl. Skrbno zastavljen kronološki pregled dogajanja na Loškem gradu v nekaj več kot zadnjih sto letih je Štukl začel v letu 1890, ko so loški grad kupile uršulinke z namenom, da bi v njem izvajale svoje poslanstvo, vzgojo in izobraževanje ženske mladine. V ta namen so podobo gradu močno spremenile in v njej vzpostavile dekliški vzgojni zavod. Kljub temu da je v času prve svetovne vojne v delu gradu delovala vojaška bolnišnica, so svojo pedagoško dejavnost izvajale vse do druge svetovne vojne. Tik pred vojno je bilo v šolah, vrtcu in drugih vzgojnih enotah kar 547 deklet. V letu 1941 so se »gostje« na gradu bliskovito menjali. Slaba dva tedna aprila so na gradu urejali vojaško bolnišnico za staro jugoslovansko vojsko, ko je ta kapitulirala, so vanjo prišli Italijani, manj kot teden za njimi pa Nemci. Ti so samostansko skupnost razpustili, prostore pa je zasedel gestapo.

Uršulinke so med vojno delovale po različnih delih Slovenije, v Babnem Polju in do konca vojne v gradu pri Mirni na Dolenjskem, po vojni pa so od nove oblasti dobile dovoljenje, da se vrnejo v Škofjo Loko. A ne na grad, saj je bilo tu v prvih povojnih mesecih eno izmed koncentracijskih taborišč za vojne ujetnike in pripadnike enot s celotne nekdanje države, ki so se bojevale na strani okupatorja. Štukl je predstavil tudi dogodke, povezane z izvensodnimi poboji, na širšem območju Slovenije še posebej pa s poudarkom na Škofjeloškem gradu in njegovi okolici. Za njimi so na grad pripeljali nemške ujetnike, v petdesetih letih pa je na gradu deloval kazensko-popravni dom, po domače povedano zapor. Po vojni je nova oblast uršulinke tudi razlastninila, te pa so se potem preselile v Ajmanov grad pri Svetem Duhu. Tega so temeljito obnovile in so še danes v njem. Leta 1959 je grad prevzela v upravljanje občina, na njem pa je z delom začel Loški muzej, ki tudi danes zgledno skrbi zanj in v njem predstavlja škofjeloško zgodovino in umetnost.