Sporočila »velikega« petka

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 21. november 2017 / 21:25

V petek je bil velik dan, dan slovenske hrane, s katerim v Sloveniji spodbujamo uživanje domače, slovenske hrane in zdrav način življenja, še zlasti zajtrkovanje. Podatki in analize kažejo, da se stanje na tem področju izboljšuje. Potrošniki vse bolj povprašujejo po hrani slovenskega izvora, v trgovinah iščejo izdelke Izbrana kakovost s slovenskimi surovinami, vse bolj obiskani so tudi »domači kotički« s ponudbo hrane iz lokalnega okolja. Vedno več otrok zajtrkuje, tudi vedno več odraslih, zmanjšuje se uživanje gaziranih sladkih pijač, v obrokih je več sadja in zelenjave.

Zadovoljivo in spodbudno, a takšne hrane, kot jo propagiramo na dan slovenske hrane, bi nam hitro zmanjkalo, če bi vsi v Sloveniji želeli uživati takšno hrano vse dni v letu. Slovenija ima namreč stalno presežke le pri hmelju, mleku in perutninskem mesu, pri govejem mesu ter pri mesu drobnice je bilanca dokaj izravnana, največji primanjkljaj pa beleži pri sladkorju, zelenjavi, svežem sadju, žitu, krompirju, prašičjem mesu in medu. Da bi postala samooskrbna, ni realno, tega ji naravne danosti ne omogočajo, nekaterih »stvari« pa sama tudi ne more pridelovati. Na globalnem trgu je trenutno resda dovolj hrane, ki si jo tudi Slovenija lahko kupi, a ni rečeno, da bo vedno tako. Vsaka pametna država zato ohranja in krepi svoje kmetijstvo. Tudi slovenska kmetijska politika si je izboljšanje samooskrbe s hrano in prehranske varnosti prebivalstva zadala za pomemben cilj, a zdi se mi, da nekateri koraki niso naravnani v pravo smer ali so vsaj premalo odločni. Slovenija je po obsegu kvalitetnih kmetijskih zemljišč na prebivalca pod evropskim povprečjem, kljub temu pa še vedno dopušča investitorjem pozidavo najboljših kmetijskih zemljišč. Nekaj upanja, da bo varovanje kmetijskih zemljišč v prihodnje le učinkovitejše, obstaja, saj bodo občine v svojih prostorskih aktih morale določiti trajno varovana kmetijska zemljišča, ki jih najmanj deset let ne bodo smele spreminjati v stavbna.

Ob dnevu slovenske hrane pozabljamo na še eno zelo pomembno sporočilo. Ko potrošniki uživajo slovensko hrano, podpirajo domačo kmetijsko pridelavo in predelavo, s tem pa posredno tudi ohranjanje poseljenosti podeželja, še zlasti hribovskega sveta, preprečevanje zaraščanja, obdelanost strmih kmetijskih zemljišč ... V zadnjem mesecu sem se mudil na treh hribovskih kmetijah in ob tem sem slišal tudi dvoje opozoril: prvič – manjše hribovske kmetije opuščajo kmetovanje, za najem ali nakup strmih zemljišč pa ni zanimanja, in drugič – država je v prejšnji finančni perspektivi namenjala za hribovske kmetije višje podpore kot jih v sedanji.