V nedeljo (še ni) zaprto
Ob vnovični debati glede smiselnosti prepovedi obratovanja trgovin v nedeljo se mi zdi najbolj zanimivo, kako je nedeljsko delo v zadnjih dvajsetih letih postalo nekaj povsem samoumevnega, nujnega. Tudi ko je govor o prodajalcih. Večina se bo strinjala, da znamo nedelje povsem kakovostno preživeti tudi brez obiska trgovskih centrov, pa je kljub temu najbrž že vsak nakupoval tudi v nedeljo. Ker je pač to možno, ker se zanašamo na to, da so trgovine ob nedeljah vedno odprte, kar jemljemo kot zlato rezervo za primere, ko nam zmanjka kruha, mleka, jajc. Kot zlato rezervo za primere, ko se nam najavijo gosti, in jim nimamo ničesar postreči. Za tedaj, ko se sami hipno odločimo obiskati prijatelje in sorodnike, pa je treba s seboj prinesti kakšno sladkarijo za otroke ali steklenico vina in pol kilograma kave za njihove starše.
Po zdajšnji, zelo liberalni rešitvi, ki so jo sindikati in trgovci dorekli po sicer skromno obiskanem referendumu leta 2003, na katerem se je večina volivcev izjavila za zaprtje trgovin ob nedeljah, je nedeljsko obratovanje trgovin dovoljeno praktično brez omejitev, v zameno pa so zaposleni za nedeljsko in praznično delo bolje plačani. Trgovec mora ob tem pri razporejanju na delo ob nedeljah in praznikih upoštevati, ali delavec skrbi za otroka, dela ne sme naložiti noseči delavki in delavcem z bolnimi otroki. Ne vem, kako dosledno se takšna kolektivna pogodba upošteva, a kakor poznam razmere, ob nedeljah delajo tudi mame malih otrok, ker si verjetno želijo na ta način vsaj malo popraviti mizerno nizke plače, saj po podatkih sindikata večina prodajalcev prejema zgolj minimalne plače. Toda pozor! Takšen nedeljski korektiv plač prodajalcev v povprečju znaša le okoli štirinajst evrov neto!? Samo za medklic: zastavlja se mi še dodatno vprašanje, kako prodajalke/ci in tudi drugi poklici, ki delajo ob nedeljah, na gospodov dan uredijo varstvo svojih otrok. Bi morda država morala ob nedeljah odpreti tudi vrtce, če že dovoljuje, da so odprte trgovine?
Pa vendar, ali je res neizogibno, da prodajalci delajo tudi ob nedeljah, tako kot na primer policisti, gasilci, zdravniki? Ali res ne moremo že med tednom poskrbeti za enodnevno zalogo življenjsko pomembnih artiklov, hrane? Če smo to znali še pred dvajsetimi, tridesetimi leti, bomo pa vendarle zmogli tudi zdaj. Če zmorejo Nemci, Avstrijci in Švicarji, bomo pa verjetno tudi Slovenci, ki se zelo radi zgledujemo po njih.
Prav ima ekonomist Jože P. Damijan, ki pravi, da ob nedeljah nakupujemo predvsem zato, ker imamo to možnost, tako kot mnogi Američani kupijo orožje, ker jim to za razliko od ostalega sveta njihova država dovoljuje.