Visoko nad velikanko

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / / 17:04

Visoka (2274 m) in Srednja Ponca (2228 m) – Ko spremljamo polete v Planici, se pogosto reče velikanka pod Poncami. Ja, Ponce so štiri: Mala, Visoka, Srednja in Zadnja. Mogočne krušljive gospe.

Divja visokogorska pregrada na meji med Italijo in Slovenijo se začne z Malo Ponco, nadaljuje z Visoko, Srednjo in Zadnjo Ponco, od koder se preko Struga dvigne do Vevnice. Proti jugu se povzpne na vrh V koncu špice in se s Kotove špice spusti na Kotovo sedlo ter se po severovzhodnem grebenu vzpne na vrh Jalovca, proti jugozahodu pa prek Roba nad Zagačami in Malega Koritniškega Mangarta ter prepadne Hude škrbine spleza na vrh Mangarta. Mogočna kulisa, vredna vsakega spoštovanja. Delček tega amfiteatra bomo obiskali danes.

Skozi Kranjsko Goro se zapeljemo v Rateče, vstopimo v Italijo in nadaljujemo proti Trbižu. Ko smo na dnu klanca, malce za mejo, se levo odcepi cesta proti Belopeškim jezerom / Laghi di Fusine. S parkirišča nadaljujemo po makadamski poti, ko nas smerokaz usmeri levo proti Zacchi / Rif. Zacchi. Nekaj časa sledimo precej strmemu kolovozu, potem pa se kolovoz spremeni v hitro vzpenjajočo se pot. Vzpon poteka v okljukih, tako da strmine ni zaznati. Izpred Koče Zacchi se odpre čudovit pogled na Vevnico in Mangart. Pred kočo se usmerimo v smeri Srednja Ponca / Ponza di Mezzo, Visoka Ponca / Ponza Grande. Hitro vzpenjajoča se pot skozi ruševje poteka v desno in nas hitro pripelje do prvih jeklenic, kar olajša strm vzpon. Ko pridemo do stene, prečimo grapo in se na drugi strani ponovno strmo povzpnemo. Previdno. Dosežemo razcep: desno gre normalna pot na Visoko Ponco, pot, po kateri bomo sestopili, levo pa se odcepi pot proti ferati. Predlagam, da se na tem mestu opremimo z vsem potrebnim. Do vstopa v ferato prečimo nekaj grap. Vstop označuje ogromna rdeča pika. Ferata je lepo speljana, strma in precej zračna. Pozorni moramo biti predvsem v vmesnem delu, ki ni zavarovan in izjemno krušljiv. Če imamo pod seboj koga, je previdnost še toliko večja. Vzpnemo se po manjši lestvi, ki z eno nogo binglja v zraku. Sledi delček ferate, kjer so trenutno – oktober 2017 – potrgane jeklenice, ki so nadomeščene s plezalno vrvjo. Sledi še nekaj prijetnega poplezavanja po sicer izjemno krušljivem terenu. Ko dosežemo vršni greben, se le še lagodno sprehodimo do vrha. Visoka Ponca leži v samem amfiteatru zgoraj naštetih vrhov, zato ponudi fantastičen razgled. Če se obrnemo proti dolini Tamar, je pred nami greben Mojstrovk, zadaj pa Prisojnik, pa greben od Kriške stene do Škrlatice, Oltarjev, Špika, Frdamanih polic itd. Proti severu se pokaže razpotegnjeni Dobrač, globlje v Avstriji pa Visoke Ture, proti zahodu pa Karnijske Alpe, ob jasnem vremenu pa tudi Dolomiti.

Z vrha sestopimo na slovensko stran. Tudi sestop je krušljiv in v zgornjem delu povsem nezavarovan, zato previdno. Strm sestop se zaključi na ozkem grebenu, ki je povsem na novo zavarovan in spominja na Mali Triglav, od tam pa dosežemo Planiško škrbino, 2156 m, s katere se začnemo vzpenjati na Srednjo Ponco. No, prej še malce izgubimo višino. Strm vzpon na Srednjo Ponco, z enim krajšim kaminom, nas vodi po razbitem in krušljivem svetu.

Z vrha Srednje Ponce sestopimo nazaj do razpotja, kjer zavijemo levo navzdol, proti koči Zacchi. Sledi strm sestop po visokih travah in kamenju. Precej hitro smo na razcepu, kjer smo se prej odcepili levo proti ferati, nas pa čaka le še strm sestop do koče Zacchi, ki je ponekod zavarovan.

Od koče Zacchi se po udobni poti spustimo do izhodišča pri zgornjem Belopeškem jezeru.

Nadmorska višina: 2274 m
Višinska razlika: 1500 m
Trajanje: 8 ur
Zahtevnost: 5 / 5