Andrej Praprotnik – življenje za učiteljstvo in slovenščino
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (122)
V Podbrezjah, vasi v osrčju Gorenjske med Kranjem, Radovljico in Tržičem, se je 9. novembra 1827 rodil pobudnik, ustanovitelj in urednik revije Učiteljski tovariš, predsednik Učiteljskega društva za Kranjsko (1869) in Slovenskega učiteljskega društva (1872), zagovornik slovenske šole, učitelj in pisec učbenikov Andrej Praprotnik. Ko je ob novem letu 1848 nastopil učiteljsko službo v Kamni Gorici in bil 1. februarja 1850 stalno nameščen, se je začelo zanj, kot pravi v svojem dnevniku, novo življenje za učiteljstvo in slovenščino.
Ko je bil star osem let, ga je poslal oče k svojemu bratu Jakobu, učitelju v Šenčurju. Tu je mali Andrej »bil po sklepu gospoda duhovnega očeta za učiteljski stan odbran«. Hodil je v šolo in se učil tudi orglati. Leta 1838 je šel v šolo v Kranj, kjer se je »z nemščino trpinčil«, ko so mu jo »po vsi sili v glavo in srce zabijali«. Leta 1845 je stopil v zadnji razred glavne šole v Ljubljani, kjer so »v dveh letih le enkrat slovensko slovnico brali in prašani bili«.
V letih 1845–1847 je poučeval v rojstnem kraju na šoli, ki še ni bila uradno priznana. Leta 1847 je opravil t. i. učiteljsko skušnjo. Seznanil se je s pravnikom, kamnogoriškim rojakom Lovrom Tomanom. Enaindvajsetletni učitelj je vstopil med sodelavce Navratilovega Vedeža in tri leta objavljal kratke povesti, basni in prilike. Učil je na več šolah in sam občutil probleme, s katerimi so se srečevali učitelji, ki so učili ali želeli učiti v slovenščini.
Preden je prišel v Ljubljano, je izdal več knjig, namenjenih zlasti šolski mladini. Leta 1860 se je v deželi Kranjski pokazala potreba po šolskem časniku. Prapotnik je naznanil, da so ga nekateri »ljubljanski učeniki za založnika nagovorili«. Ob novem letu 1861 je izšel pri R. Milicu v Ljubljani Učiteljski tovarš (od 1873: tovariš), list za šolo in dom. Praprotnik je bil njegov urednik v letih 1861–1872 in potem ponovno v letih 1882–1892. V tem listu so bile objavljane predvsem smernice za pouk slovenskega jezika. Praprotnik ni bil samo urednik, ampak s pesmimi tudi najmarljivejši sodelavec. V prvih 12. letnikih jih je objavil več kot osemdeset, pisal pa je tudi članke in zabeležke o šolskih, vzgojnih in stanovskih stvareh.
Po izvedbi novih šolskih postav je vlada leta 1870 imenovala Praprotnika kot priznanega šolnika v deželni šolski svet in po šestletni dobi izvolitev ponovila še trikrat. Deželni šolski svet ga je od leta 1871 dalje postavljal za člana izpraševalne komisije pri »usposobljenostnih« izpitih za ljudske in meščanske šole. Odbor za spisovanje šolskih knjig, postavljen po njegovem predlogu, pa ga je leta 1884 izvolil za svojega predsednika.
Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:
6. 11. 1676 je bila ustanovljena Knaflova štipendija, ki je omogočala revnim slovenskim študentom študij na Dunaju. Luka Knafelj se je rodil v Ribnici na Dolenjskem.
V Tržiču se je 6. 11. 1819 rodil teolog Leonard Klofutar. V letih 1876–1901 je bil študijski ravnatelj na ljubljanskem bogoslovnem učiteljišču.
V Naklem se je 7. 11. 1886 rodil okulist Leopold Ješe. Bil je pionir slovenske oftalmologije, ki je uvajal sodobne metode pri operaciji sive mrene, odstopu mrežnice, glavkomu in škiljenju.
Dne 8. novembra 1918 so bili objavljeni prvi vpoklici v vojsko nove države SHS.