O šestem paketu še poslanci

Ukrepi iz predloga šestega protikoronskega svežnja, ki ga je vlada potrdila v torek, so ciljani na posamezne prizadete dejavnosti. Od teh najbolj izstopajo storitvene dejavnosti, kot sta turizem in gostinstvo.

Kranj – V predlogu zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (t. i. PKP6), ki ga je vlada predvčerajšnjim poslala v obravnavo v državni zbor, najdemo tako nove ukrepe (npr. delna nadomestitev fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem in financiranje dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve) kot podaljšanje že znanih ukrepov, kot so subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo ter poroštvena shema za bančne kredite. Ukrepe iz PKP6, ki se nanašajo na področja gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva in zdravstvenega varstva, vlada pa jih ocenjuje na milijardo evrov, so v sredo predstavili finančni minister Andrej Šircelj, gospodarski minister Zdravko Počivalšek in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.

Delno kritje fiksnih stroškov

Po besedah ministra Andreja Širclja, ki je nosilec šestega protikoronskega paketa, so ukrepi ciljani na posamezne prizadete dejavnosti, od teh najbolj izstopajo storitvene dejavnosti, kot sta turizem in gostinstvo. Med ukrepi v sklopu ministrstva za finance izstopa poroštvena shema, ki je sicer podjetja, verjetno zaradi dobre likvidnosti gospodarstva, v večjem obsegu še ne uporabljajo, verjetno pa jo bodo, ko se bodo odločala za nove investicije oziroma prestrukturiranja, je ocenil minister. Odslej bodo sicer lahko banke dale podjetju likvidnostno posojilo v višini do 25 in ne več le do deset odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019 oz. v višini dvakratnika letnega stroška dela, je dejal Šircelj, ki je izpostavil tudi ponovno možnost odloga plačil davkov in prispevkov davčnim zavezancem za dve leti ali pa obročnega plačila. Do 31. januarja 2021 naj bi tudi podaljšali moratorij na odplačevanje posojil za leto dni za vse kreditojemalce.

Za gospodarskega ministra Zdravka Počivalška je v KPK6 ključni ukrep za pomoč gospodarstvu delno kritje fiksnih stroškov podjetij in samozaposlenih, registriranih pred 1. septembrom 2020, in sicer za obdobje od 1. oktobra do konca leta. Do pomoči bodo upravičena podjetja, ki so jim letni prihodki zaradi epidemije upadli za vsaj štirideset odstotkov, znesek, do katerega bodo upravičena, pa se bo izračunal glede na njihove lanske prihodke od prodaje. Podjetja, ki jim bodo prihodki v zadnjem letošnjem četrtletju padli za od štirideset do sedemdeset odstotkov, bodo tako prejela povračilo v višini 0,6 odstotka letnih prihodkov od prodaje mesečno, podjetja, ki jim bo promet padel za več kot sedemdeset odstotkov, pa v višini 1,2 odstotka letnih prihodkov. Pomoč iz naslova tega ukrepa lahko znaša največ tisoč evrov na zaposlenega na mesec, najvišji znesek, ki ga lahko prejmejo podjetja, pa je tri milijone evrov oz. 800 tisoč evrov za tista, ki so ustanovljena po 1. oktobru 2019, je razložil Počivalšek.

Višja meja nadomestila za čakanje na domu

Minister za delo Janez Cigler Kralj je med ukrepi poudaril podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa do 30. junija 2021 in višje povračilo nadomestila plače za čakanja na delo za vloge, oddane od novembra. Do zdaj je lahko nadomestilo znašalo največ 890 evrov bruto, po novem pa bo omejeno z zneskom povprečne slovenske plače, torej približno 1800 evrov bruto. Ukrep bo veljal do 31. januarja 2021, pri čemer možnost podaljšanja ni predvidena. Poenostavlja se tudi postopek prijave dela na domu, ki bo zdaj potekala v obliki elektronskega obrazca prek informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom SPOT, ki ga upravlja ministrstvo za javno upravo. Obrazec bo inšpektorat za delo objavil na svojih spletnih straneh.

PKP6 po besedah ministra Ciglerja Kralja uvaja tudi pomembne spremembe pri zagotavljanju dodatnega kadra za domove za starejše občane. Tistim, ki bodo sklenili pogodbo za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe, bo namreč v tem času pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost mirovala. Poleg tega bo po novem obveznost sprejema primerne zaposlitve nastopila takoj po vpisu v evidenco brezposelnih oseb, in ne šele po treh mesecih od vpisa, kot velja sedaj. Umikata se tudi pogoja, da je zaposlitev opredeljena v zaposlitvenem načrtu in da v evidenci brezposelnih ni oseb, za katere bi bila ta zaposlitev ustrezna.

Novo je tudi, da bodo zaposleni v domovih za starejše do dodatkov za delo v sivi ali rdeči coni odslej upravičeni ne glede na to, ali bo razglašena epidemija ali ne, je pojasnil minister za delo. Predlog prinaša tudi pravico do nadomestila zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do 14. leta starosti in zagotavlja sredstva za topel obrok učencev in dijakov, ki se šolajo od doma in za to izpolnjujejo pogoje.

Izredna pomoč verskim uslužbencem

Vlada predlaga tudi izredno pomoč verskim uslužbencem v obliki temeljnega mesečega dohodka v višini 700 evrov za zadnje tri mesece letošnjega leta z možnostjo podaljšanja še za pol leta. Obenem naj bi trajno izenačili višino prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev s samozaposlenimi v kulturi, to je 401,98 evra. Država bi tako po novem verskim uslužbencem krila prispevke za socialno varnost najmanj v višini osnove povprečne plače za predzadnji mesec, do zdaj pa je krila le slabo polovico te osnove.