Umetniki o življenju in smrti

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 6. november 2017 / 11:02

V Galeriji Dika so ob dnevu spomina na mrtve pripravili umetniški dogodek z naslovom Ekstaza smrti.

Kamnik – Člani Likovnega društva Senožeti so pred dnevi dokazali, da niso zgolj slikarji, ampak se umetniško izražajo na več načinov. »V društvu smo se odločili, da v času, posvečenem spominu na pokojne, pripravimo performans, ki govori o staroslovenskih običajih in navadah ob umirajočih, ob umiranju in nastopu smrti. V sodobnem času ljudje bežimo od tega dela življenja, soočenja s smrtjo, z odhajanjem naših najbližjih. Lepe običaje ob dnevih 'vseh vernih duš' smo spremenili v veseljačenje ob 'noči čarovnic', ki so si ga izmislili drugje,« pravi predsednica društva Danica Šraj.

Umetniški dogodek sta na dvorišču galerije izvedli umetnici Miša Gams in Jatun Risba, ki sta na svojevrsten način predstavili stare šege, kot so objokovanje umrlega, pranje in obešanje neožetih rjuh, na katerih je umrl pokojnik, da je iz njih odtekala voda, prikazali sta tudi bedenje ob pokojniku, kropljenje z blagoslovljeno vodo in soljo ter še nekaj posebnih običajev, ki so značilni za posamezne slovenske pokrajine. »Iz starih časov, ko so še verovali, da se bo bolnikova duša lažje poslovila od tega sveta, če bo čim bližje zemlji, izvira šega, da so bolnika, ki je težko umiral, dvignili iz postelje in ga položili na gola tla, na zemljo, na slamo. Čeprav je to dejanje na videz nepietetno, pa se je šega zelo dolgo obdržala: ljudje so namreč verovali, da to olajša umiranje, predvsem pa preprečuje pokojnemu, da bi se po smrti vračal,« sta eno od starih šeg ob umiranju in nastopu smrti opisali umetnici, ki sta s svojim nastopom skušali ustvariti most med preteklostjo in prihodnostjo.

Dogodek so v notranjosti galerije obogatili trije člani Likovnega društva Senožeti, ki so predstavili svoja razmišljanja v obliki instalacij, ki sledijo temi prehodov, obredov in ljudskih verovanj. Veronika Židanek je ob vstopu v galerijo predstavila svoje videnje izvora življenja, Jan Bernot z instalacijo prepletanja skodelic in vode samo življenje, Anja Kokalj pa z laneno srajčko na nevidnih nitkah sredi prostora simboliko smrti.