Kar tresla se je od lepote
Pod tem naslovom je izšla knjiga s 551 folklornimi pripovedmi iz Selške doline, ki so jih prispevali 104 pripovedovalci. Devet zapisovalk je gradivo zbiralo več kot pet let. V knjigi so tudi doslej manj znani motivi in etnološke posebnosti, denimo obredno umivanje lobanj z blagoslovljeno vodo v Sorici.
ŠE DROBIVCE JEJ U Navah j stala Toncova hiša. Praul so, de j Toncova mat žvela s kačam, pa jo nbena ni pičla. Kače so kar pr otrocih pile mlek. Učas jo j pa kdo po glau udaru pa j reku: »Pa ne sam mlek pij, še drobiuce mal jej!« Spodnja Sorica, 2011 u Navah – v Navah, travnik v Sp. Sorici; drobiuce – podrobljence, koščke kruha, namočene v mleku
Kar tresla se je od lepote je 50. knjiga iz zbirke Glasovi, ki pod vodstvom strokovne urednice dr. Marije Stanonik izhaja že vse od leta 1988 ter je v tem času ohranila blizu 19 tisoč folklornih in spominskih pripovedi iz številnih slovenskih krajev. Zadnja knjiga, ki jo je izdal Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, prinaša 551 folklornih pripovedi iz Selške doline. Prispevali so jih 104 pripovedovalci, nekaj pa je bilo zbranih tudi iz drugih virov, sta pojasnili Katja Mohorič Bonča in Anka Pintar, ki sta pripovedi uredili. Zbiralo jih je kar devet zapisovalk iz Selške doline: poleg njiju še Breda Benedik, Marija Gasser, Jerica Jerala, Jana Jemec, Jožica Kačar, Katarina Primožič in Zdenka Primožič. Nekatere so del gradiva imele že prej, velika večina pa je bila zbrana sistematično od leta 2012 dalje na pobudo Stanonikove, ki je tudi usmerjala delo zapisovalk.
V pripovedih se odraža pestrost Selške doline, pravi Katja Mohorič Bonča. Ne gre za knjigo o zgodovinski resnici, temveč so iskali zgodbe, ki so se z govorjeno besedo do danes ohranile med ljudmi ter se nanašajo na življenje in delo v njihovih krajih, je razložila. Gre za prvo tovrstno zbirko folklornih pripovedi iz Selške doline. »V preteklosti so se nekateri avtorji sicer že dotikali tega področja, ampak je bilo to zgolj del nekega drugega konteksta,« je pojasnila Katja Mohorič Bonča.
Zbrano gradivo so razvrstili v enajst razdelkov: nekaj pravljicam v začetnem delu sledijo bajčne, vražljive, legendne, zgodovinske, etnološke, socialne in druge pripovedi, knjigo pa lahkotno sklenejo šaljive povedke. Bralec se sreča z bajčnimi bitji in kraji, strahovi in ljudskimi razlagami neznanega, verovanjem, zgodbe se nanašajo tudi na domača in obrtna opravila, praznovanja … in vsebujejo številne življenjske modrosti, znanja, izkušnje in ravnanja. »Zgodbe prinašajo tudi nekaj motivov, ki jih v zapisih s tega območja do sedaj ni bilo,« je povedala Anka Pintar in kot primer navedla obredno umivanje mrtvaških lobanj z blagoslovljeno vodo v Sorici, ki je opisano v eni od etnoloških pripovedi.
Knjige iz zbirke Glasovi običajno ilustrirajo domači slikarji – v tem primeru akademska slikarka Agata Pavlovec, da se čim bolj celostno posreduje duh pokrajine. Njihova posebnost je tudi, da večinoma sledijo živemu govoru in so zapisane v narečju, v knjižnem jeziku pa le tiste, pri katerih zaradi različnih razlogov narečni zapis ni bil mogoč. Za jezikovno ureditev obsežnega gradiva pripovedi iz Selške doline je poskrbel slavist Ludvik Kaluža. Vsebino bogatijo tudi nekatere posebnosti selškega narečja, slovar narečnih in manj znanih besed ter slovar danjarskega govora. V pripovedih iz Sorice in okoliških vasi so tudi besede, ki so se ohranile iz časa nemške naselitve tega območja v 13. stoletju.
»Knjiga bo izjemen dokument o bitju in žitju v vaših krajih, dragocen spomenik vašim prednikom in neprecenljiv dar za vaše vnuke, enkratno darilo izseljenim rojakom doma in po svetu; prav tako utegne biti dobrodošla ponudba obiskovalcem vaših krajev in turistom. Vsi, ki se trudimo za zbirko Glasovi, se zavedamo narodnostnega pomena zbirke, ki ji bodo šele prihodnji rodovi znali dati pravo ceno,« je v spremni besedi poudarila dr. Marija Stanonik.
Knjiga je izšla v nakladi 650 izvodov, izid pa sta finančno podprla Občina Železniki in podjetje Domel. Dobiti jo je možno tudi v Turistično informacijskem centru v Muzeju Železniki.