Pripovedi sta uredili Katja Mohorič Bonča in Anka Pintar. / Foto: Andrej Tarfila

Kar tresla se je od lepote

Pod tem naslovom je izšla knjiga s 551 folklornimi pripovedmi iz Selške doline, ki so jih prispevali 104 pripovedovalci. Devet zapisovalk je gradivo zbiralo več kot pet let. V knjigi so tudi doslej manj znani motivi in etnološke posebnosti, denimo obredno umivanje lobanj z blagoslovljeno vodo v Sorici.

ŠE DROBIVCE JEJ U Navah j stala Toncova hiša. Praul so, de j Toncova mat žvela s kačam, pa jo nbena ni pičla. Kače so kar pr otrocih pile mlek. Učas jo j pa kdo po glau udaru pa j reku: »Pa ne sam mlek pij, še drobiuce mal jej!« Spodnja Sorica, 2011 u Navah – v Navah, travnik v Sp. Sorici; drobiuce – podrobljence, koščke kruha, namočene v mleku

Kar tresla se je od lepote je 50. knjiga iz zbirke Glasovi, ki pod vodstvom strokovne urednice dr. Marije Stanonik izhaja že vse od leta 1988 ter je v tem času ohranila blizu 19 tisoč folklornih in spominskih pripovedi iz številnih slovenskih krajev. Zadnja knjiga, ki jo je izdal Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, prinaša 551 folklornih pripovedi iz Selške doline. Prispevali so jih 104 pripovedovalci, nekaj pa je bilo zbranih tudi iz drugih virov, sta pojasnili Katja Mohorič Bonča in Anka Pintar, ki sta pripovedi uredili. Zbiralo jih je kar devet zapisovalk iz Selške doline: poleg njiju še Breda Benedik, Marija Gasser, Jerica Jerala, Jana Jemec, Jožica Kačar, Katarina Primožič in Zdenka Primožič. Nekatere so del gradiva imele že prej, velika večina pa je bila zbrana sistematično od leta 2012 dalje na pobudo Stanonikove, ki je tudi usmerjala delo zapisovalk.

V pripovedih se odraža pestrost Selške doline, pravi Katja Mohorič Bonča. Ne gre za knjigo o zgodovinski resnici, temveč so iskali zgodbe, ki so se z govorjeno besedo do danes ohranile med ljudmi ter se nanašajo na življenje in delo v njihovih krajih, je razložila. Gre za prvo tovrstno zbirko folklornih pripovedi iz Selške doline. »V preteklosti so se nekateri avtorji sicer že dotikali tega področja, ampak je bilo to zgolj del nekega drugega konteksta,« je pojasnila Katja Mohorič Bonča.

Zbrano gradivo so razvrstili v enajst razdelkov: nekaj pravljicam v začetnem delu sledijo bajčne, vražljive, legendne, zgodovinske, etnološke, socialne in druge pripovedi, knjigo pa lahkotno sklenejo šaljive povedke. Bralec se sreča z bajčnimi bitji in kraji, strahovi in ljudskimi razlagami neznanega, verovanjem, zgodbe se nanašajo tudi na domača in obrtna opravila, praznovanja … in vsebujejo številne življenjske modrosti, znanja, izkušnje in ravnanja. »Zgodbe prinašajo tudi nekaj motivov, ki jih v zapisih s tega območja do sedaj ni bilo,« je povedala Anka Pintar in kot primer navedla obredno umivanje mrtvaških lobanj z blagoslovljeno vodo v Sorici, ki je opisano v eni od etnoloških pripovedi.

Knjige iz zbirke Glasovi običajno ilustrirajo domači slikarji – v tem primeru akademska slikarka Agata Pavlovec, da se čim bolj celostno posreduje duh pokrajine. Njihova posebnost je tudi, da večinoma sledijo živemu govoru in so zapisane v narečju, v knjižnem jeziku pa le tiste, pri katerih zaradi različnih razlogov narečni zapis ni bil mogoč. Za jezikovno ureditev obsežnega gradiva pripovedi iz Selške doline je poskrbel slavist Ludvik Kaluža. Vsebino bogatijo tudi nekatere posebnosti selškega narečja, slovar narečnih in manj znanih besed ter slovar danjarskega govora. V pripovedih iz Sorice in okoliških vasi so tudi besede, ki so se ohranile iz časa nemške naselitve tega območja v 13. stoletju.

»Knjiga bo izjemen dokument o bitju in žitju v vaših krajih, dragocen spomenik vašim prednikom in neprecenljiv dar za vaše vnuke, enkratno darilo izseljenim rojakom doma in po svetu; prav tako utegne biti dobrodošla ponudba obiskovalcem vaših krajev in turistom. Vsi, ki se trudimo za zbirko Glasovi, se zavedamo narodnostnega pomena zbirke, ki ji bodo šele prihodnji rodovi znali dati pravo ceno,« je v spremni besedi poudarila dr. Marija Stanonik.

Knjiga je izšla v nakladi 650 izvodov, izid pa sta finančno podprla Občina Železniki in podjetje Domel. Dobiti jo je možno tudi v Turistično informacijskem centru v Muzeju Železniki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 26. avgust 2014 / 12:34

Maja Sajovic svetovna prvakinja

Banjaluka – Članica ALC Lesce Maja Sajovic je na svetovnem padalskem prvenstvu v Banjaluki osvojila naslov svetovne prvakinje v skokih na cilj. Moška ekipa v postavi Roman Karun, Peter Balta, Uroš...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:41

Obnovljeni prostori za dementne stanovalce

Stanovalka oddelka Mozaik Ana Tavčar je v družbi predsednice sveta zavoda in direktorice Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka prerezala trak obnovljenega oddelka.

Naklo / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:39

Preplet sv. Jakoba in Franca Pirca

Šestnajsti Pirčevi dnevi so gostili dva poznavalca svetega Jakoba in dva poznavalca Franca Pirca, ob tej priložnosti so tudi blagoslovili novo informacijsko tablo pred cerkvijo sv. Jakoba v Podbrezjah...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:35

Nagradili najboljše tuje vlagatelje

Javna agencija Spirit Slovenija je letos kar tri od štirih priznanj za najboljše tuje investitorje podelila gorenjskim podjetjem, z Gorenjsko pa je povezana tudi četrta nagrada.

GG Plus / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:29

»Krepek sprehod« po divjinski Apalaški poti

Jakob J. Kenda je prvi Slovenec, ki je prehodil Apalaško pot. Divjinska pot skozi štirinajst ameriških zveznih držav prek Apalaškega hribovja je dolga 3500 kilometrov in ima kar 142 kilometrov vzponov...

GG Plus / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:27

Kalanušar je potoval čez pol celine

Na odmevnem spominskem večeru v Stari Loki so predstavili Spominski zapisnik avstrijskega ujetnika v Rosiji, kot ga je v spomin na veliko svetovno vojsko od leta 1915 do 1918 zapisal Jože Žagar, Kalan...