Andreja Valič Zver, Demos, Slovenska osamosvojitev in demokratizacija, Maribor, 2013, 392 strani, 22 evrov, www.scnr.si

Knjiga o Demosu

»Kdo je bil najvplivnejši v Demosu?« To je bilo vprašanje zgodovinarke Andreje Valič Zver, postavila pa ga je prvakom Demosa. Bilo je eno od vprašanj v širši anketi, odgovarjali so Janez Janša, Lojze Peterle, Dimitrij Rupel, Tine Hribar, Dušan Plut, France Tomšič, Ivan Oman, Vitomir Gros, Anton Peršak in Igor Bavčar. Večina je bila soglasna: najvplivnejši v Demosu je bil Jože Pučnik. Samo trije so menili drugače. Dimitrij Rupel seveda ni mogel drugače, kot da je za takega razglasil sebe. »V Demosu je imela velik vpliv SDZ, katere predsednik sem bil. Razen sebe torej štejem za pomembnejše ljudi: Janšo, Bučarja, Zagožna … za njimi Pučnika, Bavčarja, Peterleta.« Pučnik je torej za Rupla šele na četrtem mestu. Ivan Oman je na prvo mesto postavil Franceta Bučarja, Pučnika na drugo, na tretje pa »skupaj« Igorja Bavčarja in Janeza Janšo. Zanimiv je tudi Omanov pripis: »Nisem pa gotov, ali lahko tudi predsednika vlade Peterleta štejem mednje.« Janša je za najvplivnejše imenoval tri: »Na prvem mestu so bili zagotovo nosilci treh najpomembnejših funkcij v Demosu, in sicer Peterle, Bučar in Pučnik«. Tudi Janša je pomenljivo pripisal, da je iz ozadja »preko Hribarjeve, Bučarja in Kacina imel velik vpliv na dogajanja v Demosu Milan Kučan«. Kučan je pač Janšev Mefisto. Najbolj nedvomen pa je bil v izbiri Pučnika France Bučar: »Daleč najpomembnejša figura v Demosu je bil Pučnik, ki je prvi najbolj jasno izoblikoval osamosvojitvene cilje in so mu to vodilno vlogo tudi vsi priznavali. Noben drug ga v tem pogledu ne dosega.«

Raziskava o Demosu je bila doktorska disertacija avtorice, lani jo je objavila v knjigi. Naslov Demos dopolnjuje podnaslov Slovenska osamosvojitev in demokratizacija. To je široko zasnovana študija, navedena anketa je le fragment iz doslej najbolj celovitega prikaza Demosa. A ostanimo pri anketi, navedimo še nekaj poudarkov iz nje. Kateri je bil Demosov najbolj uspešen projekt? Osamosvajanje, demokratizacija, vzpostavljanje pravne države. V čem je bil Demos najbolj neuspešen? Na področju socialne politike, v neuspehu regionalizacije Slovenije, v izostali reformi sodstva in v boju proti gospodarskemu kriminalu. In zakaj je Demos sam sebe razpustil? Zaradi rivalstva med politiki in strankami, zaradi netenja konfliktov v Demosu od zunaj, ker »ni našel dovolj močnega veziva, da bi lahko integriral raznovrstno članstvo«. Ostaja dejstvo, da je bil Demos tisti, ki je vodil osamosvojitev Slovenije. To pa je več kot dovolj.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 5. februar 2013 / 07:00

Slovo Danila Kocjančiča

V 64. letu starosti je umrl eden izmed najbolj vplivnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev Danilo Kocjančič. Deloval je kot pevec, kitarist in skladatelj, že v šestdesetih letih ustanovil slovito...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Spodbujali bodo k zdravemu življenju

V občinah Preddvor in Železniki bo jeseni in pozimi potekal program Živimo zdravo, ki ga vodi Zavod za zdravstveno varstvo Kranj.

Zanimivosti / / 07:00

Srečanje Nemiljcev

Nemilje - Na pobudo Bernarde Rihtaršič je bilo pred kratkim prvo srečanje Nemiljcev, na katerega so povabili prek 170 prebivalcev in tudi tiste, ki so se v Nemiljah rodili, pa ji...

Zanimivosti / / 07:00

Razvijali so nove izdelke iz lecta

Radovljica - Društvo za ohranjanje in razvoj Lectarije v teh dneh zaključuje leto dni trajajoči projekt Lect II. generacije, v okviru katerega so, kot je povedal vodja projekta J...

Zanimivosti / / 07:00

Prešerni stoletnik Miha

Miha Švab je pred kratkim dopolnil sto let.

GG Plus / / 07:00

Sirčeva zbirka podobic

Pred kratkim je bila v Adergasu razstava svetih podobic, ki so vsekakor svojevrstna kulturna dediščina. Avtor razstave Silvo Sirc je postavil na ogled več kot 2300 podobic iz lastne