(Ne)red na urgenci

Zaradi ureza v prst s papirjem, izpadanja las, zaprosila za bolniški dopust naj človek res ne bi šel v ambulanto nujne medicinske pomoči (ANMP). Tak nenujni obisk jemlje čas, ki je v osnovi namenjen življenjsko ogroženim ljudem. Spomnim se gospe, ki je ambulanto večkrat zahajala, danes vem, da je bila za to kriva osamljenost, a je nekomu morala potožiti. In zdravnik jo je moral, če ji že drugi niso, prisluhniti vsaj za nekaj minut. Včasih je laična presoja, kako resno je obolenje, tudi težka, saj večina nas nima ustreznega znanja s področja medicine. Pri tem mi pride na misel vnetje slepiča, iz izkušnje lahko povem, da je bilo, tudi zaradi ne povsem izrazitih predhodnih znakov, tik pred zdajci. In ta vmesni tik pred zdajci do nujne operacije slepiča je bil ravno obisk urgence. Poznam mladeniča, ki se v splošnem raje v velikem loku ogne zdravniku, a mu je ob koncu tedna v zelo kratkem času tako nenormalno oteklo področje vratu, da bi se ga človek ustrašil. Začuda se je še sam ustrašil in se odpeljal na urgenco, kjer pa je bil malce okregan. Stanje ni bilo nujno, krivo je bilo (samo) vnetje podušesne slinavke. Kje je torej meja laične zdrave presoje, kdaj na urgenco in kdaj vendarle počakati na termin pri izbranem osebnem zdravniku? Koliko se znati tudi (samo)opazovati?

Kot zadovoljiva rešitev se je pokazala triaža, to je razvrščanje bolnikov glede na stopnjo nujnosti obravnave, kot imajo to npr. že urejeno v Urgentnem centru na Jesenicah. Bolnike, ki so označeni z rdečo, pregledajo takoj, saj so življenjsko groženi ... v zadnji, zeleni in modri kategoriji bolniki na pregled čakajo največ 120 oz. 240 minut. Prav teh bolnikov je največ, pa se za nenujno stvar še splača čakati toliko časa? Triaža v kranjski ANMP še ni na voljo, za to mora pogoje zagotoviti država. Pravila zdravstvene zavarovalnice celo predpisujejo, da so bolniki, ki niso nujni in gredo na pregled k zdravniku, ki ni njihov izbrani zdravnik, samoplačniki. Ni mi še prišlo na uho, da bi na urgencah izstavljali račune.

Vprašanje je tudi, ali ljudje res prihajajo na urgenco po nepotrebnem ali pa jo izkoriščajo, ker preostali zdravstveni sistem ne deluje dobro? Za primer bom dala zlaganje kock. Če smo spodnje kocke, temelje, slabo postavili, je velika verjetnost, da se kocke zrušijo. Temelj v zdravstvenem sistemu je vsaj zame osebni zdravnik za odrasle in pediater za otroke, a s preveč opredeljenimi bolniki in zato premalo časa zanje, kot pogosto slišimo. A če za najbolj temeljno ni najbolje (sistemsko) poskrbljeno, potem so tudi stabilnost, red, organiziranost navzgor majavi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 18. oktober 2022 / 14:44

Gorenjska gazela je podjetje Nimrod

Naziv gorenjska gazela je letos pripadel škofjeloškemu podjetju Nimrod. Družinsko podjetje, ki zaposluje 68 ljudi, je eden največjih ponudnikov divjačine v Evropi.

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:56

Odpravnina ji ni pripadala

Kranjsko okrožno sodišče je nekdanji vodilni na Ljudski univerzi Kranj Darjo Kovačič in Barbaro Šmid zaradi zlorabe položaja obsodilo na pogojni zaporni kazni.

Zanimivosti / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:54

Je svetovni prvak v virtualni izdelavi jekla

Kranjčan Anže Bajželj, študent inženirstva materialov na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti, je postal svetovni prvak v virtualni izdelavi jekla v kategoriji študentov na tekmovanju SteelChall...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:53

Poraba elektrike se povečuje

V minulem letu so pri Elektru Gorenjska ustvarili 39,6 milijona evrov prihodka ter 7,16 milijona evrov dobička, kar pripisujejo doslednemu izvajanju strategije podjetja. V tem letu naj bi za investici...

GG Plus / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:52

Tudi na Dunaju slovenski vrtec

Iniciativo za slovenski vrtec na Dunaju vodi Natalija Svetina, ki se je z možem Markom ter otroki Benijem, Aleksom in Hano pred štirimi leti iz Radovljice preselila v avstrijsko prestolnico.

Mularija / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:52

Kuhnapato v Kranju

Tudi otroci gorenjskih osnovnih šol si prizadevajo redko videne ali celo pozabljene jedi postaviti na krožnike. Obujajo postopke in njihovo kulturno ozadje. Tradicionalne jedi v zdravih različicah so...