Košarko igral že v trebuhu

Dean Bunčič je vse svoje življenje povezan s košarko. Pri štiridesetih znova igra v drugi slovenski ligi in že na uvodni tekmi je bil med najboljšimi strelci ekipe Brinox Medvode.

Medvode – Dean Bunčič je star štirideset let in je zagotovo eno bolj prepoznavnih imen medvoške košarke. V sedanjem KK Brinox Medvode ima več funkcij. Je direktor in sekretar kluba, član upravnega odbora, trener v njihovi šoli košarke pa igralec in kapetan v članski ekipi, ki se je po lanski sezoni brez poraza uvrstila v drugo slovensko ligo. Jasno je, da je Bunčiču poleg družine, ima dve hčeri, košarka najpomembnejša stvar v življenju.

»Če se malce pošalim, sem košarko igral že v trebuhu. Tako oče kot mama sta bila košarkarja in logično je, da je to tudi moj prvi šport. Oče je igral na kar visokem nivoju, še višjem kot jaz. Mislim, da bi lahko naredil še kaj več, da bi mu uspela lepa košarkarska kariera, če bi bil takšen, kot sem jaz. Košarko je jemal bolj za hec. Igral je za Medvode in Ilirijo. Košarkarica je bila tudi mama, igrala pa je v Medvodah,« pove Dean Bunčič. Kot pravi, je bila žoga najbrž njegova prva igrača. Na košarko ga vežejo spomini že iz prvih let življenja: »To so bila še leta pred šolo. Spomnim se, da sem z mamo in očetom hodil na treninge in tekme. Nisem še mogel vreči na koš, žogo sem pa lahko porival sem in tja. Pogosto sem zato zmotil trening in dobro se še spomnim, da so bili takrat malce jezni name.« Kolikor hitro se je dalo, je začel košarko tudi sam trenirati. In vztraja še danes, kljub temu da je med starejšimi v slovenskih ligah in najstarejši v ekipi. Nekaterim soigralcem bi bil lahko že oče. Za svoje največje košarkarske uspehe šteje tri uvrstitve z domačimi Medvodami v drugo slovensko ligo. V njej je bil najvišje na drugem mestu s Šenčurjem, ko jih je le ena zmaga ločila od prve lige, dvakrat pa je bil v tem tekmovanju peti, enkrat s Cerknico in enkrat z Medvodami. Igral je za različne ekipe, a ga je pot vselej pripeljala domov v Medvode, kjer igra zadnja leta. Lani so se brez poraza uvrstili v drugo ligo. Začeli so jo uspešno, saj so pretekli konec tedna na uvodni tekmi s 77 : 68 v gosteh premagali Ljubljano. Bunčič je bil z dvanajstimi točkami skupaj še z dvema drugi najboljši strelec ekipe, dodal je še sedem skokov – in to čeprav s 177 centimetri ni med višjimi. Znan je po tem, da nasprotniku nasuje veliko točk. »Mislim, da je moj rekord, da sem na tekmi dal 59 točk. Od tega je že kar nekaj časa. V zadnjih letih pa sem se nekajkrat približal številki štirideset. Bi pa poudaril, da v košarki ni bistven posameznik, temveč celotna ekipa,« se zaveda. Na parketu ga tekmeci večinoma spoštujejo, tudi zaradi let, čeprav pove, da se še zdaleč ne počuti, da bi bilo za njim že štirideset pomladi. »Jaz se počutim še zelo mladega. Vedno več športnikov dokazuje, da leta niso ovira za uspehe. Po mojem mnenju so pogosto celo prednost. Misli so sedaj veliko bolj urejene, kot so bile včasih, ko smo brezglavo tekali po igrišču gor in dol. Sedaj je tega manj, koši pa ravno tako padajo,« je še povedal. Igra na različnih položajih, odvisno od tekme in od trenerjeve odločitve.

Poleti ga videvamo tudi na zunanjih igriščih, saj nastopa na tekmovanjih tri na tri, na splošno pa je njegov drugi dom športna dvorana. »Vsi so že vajeni, da je tako. Vztrajal bom, kolikor dolgo bo šlo,« pravi Dean Bunčič, ki se rad udejstvuje tudi še v kakšnem drugem športu, najraje pa gre z družino v hribe ali z ženo na motor.