Res ne gre brez nepoštenih praks?

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano lahko kljub pomanjkanju pooblastil reši marsikatero nepravilnost, če je le pravočasno obveščen, poudarja aktualni varuh dr. Jože Podgoršek.

Ljubljana – Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano bdi nad morebitnimi nepoštenimi praksami in nedovoljenimi ravnanji, a tudi letos zaznava več pozitivnih primerov. Kot primera dobre prakse navaja trgovski verigi Hofer in Mercator. Slednji intenzivno promovira slovenske dobavitelje, vključene v projekt Radi imamo domače. V sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije in posameznimi zadrugami so organizirali tudi akademijo, na kateri so dobavitelje izobraževali na področju dobave in osebne rasti za doseganje boljše konkurenčnosti. Hofer pa je konec maja vse dobavitelje obvestil o skrajšanju osnovnih plačilnih rokov na 33 dni. Prav tako so razvili lasten portal za dobavitelje, prek katerega omogočajo predčasno plačilo računov. Več primerov dobrih praks je opaziti tudi v trgovskih verigah Spar in Lidl.

Varuh je lahko učinkovit kljub pomanjkanju pooblastil

»Žal pa so v verigi preskrbe s hrano še vedno prisotne nepoštene prakse in nedovoljena ravnanja. Nekatere sume nedovoljenih ravnanj in nepoštenih praks poskušam odpraviti že sam, in to kljub temu da nimam nobenih posebnih pristojnosti,« poudarja Jože Podgoršek, ki je sicer vladi predlagal, da varuhu omogoči vpogled v pogodbe, kar bi mu omogočilo lažje ugotavljanje nepravilnosti. Čeprav nima pooblastil, je precej učinkovit, zato dobavitelje in preostale udeležence v verigi preskrbe s hrano poziva, da se v primeru težav obrnejo na varuha. »Če smo o nepravilnostih obveščeni dovolj zgodaj, smo lahko uspešni,« pravi Podgoršek, kar se je izkazalo tudi letos, ko so ga dobavitelji obvestili o poskusu trgovske verige, da bi dobavitelji znižali cene nekaterih izdelkov tudi za 20 odstotkov, v primeru nespremenjenih cenikov pa so dobaviteljem zagrozili z umikom izdelkov s polic, a so po posredovanju varuha prišli do dogovora.

Pri istem trgovcu je bil sicer neuspešen pri odpravljanju raznih popustov, dobropisov in drugih praks. Tudi sicer največ nepoštenih praks zaznava predvsem na področju akcij in pritiska trgovcev na dobavitelje s ceno in pogoji poslovanja.

Kot veliko težavo je omenil tudi cene mleka, ki so na kmetijah še vedno pod ravnjo, ki je veljala pred mlečno krizo. Cene, ki se sicer danes ponovno gibljejo med 30 in 32 centi za liter, so se namreč pred mlečno krizo gibale med 36 in 38 centi za liter, v času mlečne krize pa padle celo na 22 do 24 centov za liter. A kot ugotavlja aktualni varuh, končne cene v trgovini zaradi tega niso nič nižje. Podobno je pri prodaji mesa, kjer so sicer trgovci nekaterim mesarjem priznali nekajodstotni dvig cene mesa, a precej manj kot bi jo lahko ob 15- do 20-odstotni podražitvi mesa v trgovinah.

Opozoril je tudi na primer trgovske verige, kjer uporabljajo posebna pogajanja z dobavitelji, na katerih jim dokazujejo, da so s prodajo njihovih izdelkov ustvarili izgubo ter nato zahtevajo rešitev za povračilo ustvarjene izgube. Kot pravi Podgoršek, je presenetljivo, da naj bi bila ta izguba enaka pri številnih dobaviteljih – okoli dvajset tisoč evrov.

Ali dobička ne znamo ustvariti brez nepoštenih praks?

Ob vseh nepravilnostih se Podgoršek sprašuje, ali dobička res ni mogoče ustvariti brez nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj. Pri tem je še toliko bolj kritičen, ker največjo rast indeksov dosega tista trgovska veriga, pri kateri sumi tudi največ primerov tovrstnih praks in ravnanj.

Kot kaže tudi sektorska raziskava Agencije za varstvo konkurence, ki so jo predstavili na avgustovskem sejmu Agra, se tovrstne težave v odnosu med dobaviteljem in trgovcem pogosto pojavljajo, a Agencija kršitve težko dokaže in ukrepa, zato je po Podgorškovih besedah treba razmisliti tudi o določenih spremembah zakonodaje.