Mirnejši plebiscitni oktober

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / nedelja, 15. oktober 2017 / 08:31

Še leta nazaj je bil koroški oktober – še posebej pa dnevi okrog 10. oktobra, ko dežela slavi obletnico plebiscita – hladen, nemiren in na trenutke poln sovraštva dela nemške večine do slovenske manjšine. Za večino plebiscit ni bil le določitev južne meje, ampak predvsem zmaga te večine nad manjšino ter uveljavitev prepričanja, da je dežela Koroška zgolj nemška in v nobenem primeru slovenska. Leta in leta so v takšnem sovražnem, hladnem vzdušju potekale tudi osrednje plebiscitne proslave v Celovcu.

Najsilovitejši izbruh do vsega, kar je bilo slovenskega, se je zgodil konec septembra in v začetku oktobra leta 1972, torej pred 45 leti, ko sta se tedanja avstrijska zvezna vlada, ki jo je vodil kancler Bruno Kreisky, in koroška deželna vlada z glavarjem Hansom Simo na čelu (oba sta bila socialista) na osnovi ljudskega štetja odločili postaviti 205 dvojezičnih krajevnih napisov v 36 koroških občinah. Pod vodstvom koroškega Heimatdiensta in nemškemu obrazu Koroške zvesti narodnjaki so zagrešili silovito nasilje zoper vse, kar je bilo slovenskega, in zoper vsakogar, tudi najvišje predstavnike države in dežele, ki so bili razumevajoči za pravice Slovencev. Pod geslom »Naj vstane narod, začnimo z napadi« so podirali komaj postavljene krajevne dvojezične table, jih mazali s kljukastimi križi in protislovenskimi gesli, grozili z bombami in fizično obračunavali s Slovenci. To je bil »Ortstafelsturm«, eden največjih madežev v zgodovini odnosov med obema narodoma na Koroškem. »Koroška je bila na robu državljanske vojne,« je o tem času zapisal koroški novinar in publicist Hellwig Valentin.

Trideset let je moralo preteči, da je Koroška sprejela dvojezične krajevne napise. Marsikoga boli, da je v novi deželni ustavi za jezik dežele določena nemščina in bi morala imeti na uradnem dvojezičnem ozemlju tak položaj tudi slovenščina. Vendar so zadnja leta koroški plebiscitni oktobri toplejši. Deželni glavar dr. Peter Kaiser je za moto letošnjega proslavljanja obletnice plebiscita izbral geslo Kaernten – Heimat verbundet/Koroška – domovina povezuje. Na osrednji torkovi proslavi v Celovcu je bila slišana slovenska beseda, na velikovškem pokopališču pa so se spominu na padle koroške brambovce, Maistrove borce in jugoslovanske vojake v letih 1918 in 1919 skupaj poklonili predstavniki obeh, pred plebiscitom vojskujočih se strani.