Pojoči zajec in deveta umetnost

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 10. oktober 2017 / 08:47

V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava stripov ilustratorja in stripovskega avtorja Davida Krančana z naslovom Deveta briga. Njegova Grdina res živi za devetimi gorami, pijani zajec pa najbrž kar na hribu nad sosednjo vasjo.

Radovljica – Še bliže je eden prepoznavnejših stripovskih avtorjev zadnjih let David Krančan, sicer po rodu iz okolice Ljubljane, živi in ustvarja pa nekoliko više ob Savi, v Trbojah na Gorenjskem. S stripom si je »na ti« že 17 let, kar je več kot polovica njegove zemeljske prisotnosti, dve leti manj je član uredništva revije Stripburger, ki ji ta čas tudi urednikuje. Sicer je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pri prof. Milanu Eriču – in to prav iz stripa. Že več let ilustrira tudi naslovnice Dnevnikove priloge Objektiv. Lahko bi rekli, da je hkrati ustvarjalec in raziskovalec stripa, čeprav je tokratno razstavo v Radovljici naslovil Deveta briga. Če namreč preverimo v frazeološki slovar, besedna zveza deveta briga označuje nekaj, kar je popolnoma nenujno, nezanimivo. Ker se nam v oblačku nad glavo pojavi vprašaj, David nemudoma pojasni, da v slovenskem založniškem okolju stripovsko ustvarjanje pogosto izpade za deveto brigo, je pa izraz deveta umetnost tisti, ki običajno označuje strip.

Še eno Krančanovo pojasnilo si želimo, preden skočimo v gozdič med njegove stripovske živalce: kaj je namreč s tistim precej nestripovskim gobelinom, ki ga najdemo v drugem delu razstave njegovih stripovskih tabel? »Nimam pojma, kdo ga je izdelal in kdo je njegov avtor. Ko sem za eno prejšnjih razstav iskal opremo za predstavitev – za strip Grdina sem hotel imeti stare in lepe okvirje, saj jih zverinice vendarle ne kupujejo v Ikei – sem na bolšjem trgu našel poceni primerke, od katerih je bil eden tudi skupaj z gobelinom in motivom dveh srnic. Ker se mi je zelo dopadel, ga odtlej nosim s seboj na razstave,« pojasni David, ki je postavitev v Radovljici sicer zasnoval v maniri predstaviti svoje doslej najpomembnejše stripovske izdelke. To sta nedvomno stripa Pijani zajec (2015) in Grdina (2014). »Prva soba tako zajema originalne table za strip Pijani zajec. Izbral sem najljubše strani, hkrati pa sem sledil zgodbi, tako da obiskovalec, ki se bo lotil branja, dobi občutek neke celote,« izvem, ko opazujem originalne risbe s tušem in kajpak z nekaterimi popravki z »edigsom«.

V nadaljevanju sledi strip Grdina, njegov avtorski strip po motivih Zverinic iz Rezije. Ni želel razstaviti le računalniških »printov«, zato je v okvir najprej umestil risbo s svinčnikom in ob njej še končni izdelek, kakršnega vidimo natisnjenega v stripu. »Seveda rišem tudi na računalnik, posebno takrat, ko se mudi in tako lažje montiram – povečujem, pomanjšujem, obračam ...« V zadnjem delu galerije so na ogled didaktični stripi, ki jih je risal za Javno agencijo za knjigo in Mestni muzej Ljubljana. Tudi tam je ob tiskanih dodal še nekaj ročno narisanih risb, ki vsekakor delujejo bolj osebno.

Zakaj v zgodbicah tako rad uporablja male živali? »Luštne in kosmate so. In tako majhne. Sicer je odvisno od zgodbe, če se navežeš na Rezijo in njihove zverinice, ne moreš mimo njih. Ko sem risal industrializacijo v Sloveniji, so seveda v ospredje prišli ljudje in stroji,« svoj pogled na žival v stripih razloži David. In pazite, v Pijanem zajcu, ki ga je v strip narisal po zapisu Dorine Čunkine in priredbi Milka Matičetova, ta mali puhec celo poje. Zajec da poje? Seveda le nekaj cvili in ljudje v vasi ga, potem ko si je po samotnem življenju gori na hribu nekega dne dal pevskega duška v cerkvi, zato gledajo po strani, rečejo pa nič. »Padec samozavesti zajca povede v alkohol, a ga pred propadom reši lisica, edina njegova prijateljica, s katero ima stike,« še pove David Krančan, ki se bo v prihodnjih dneh posvečal predvsem festivalu stripa Tinta, ki bo potekal v Ljubljani v organizaciji Stripburgerja, seveda pa ima v mislih kar nekaj stripovskih zgodb – a kaj, ko je pri slovenskih založnikih tako, da ni nobenega predujma, s katerim bi stripar preživel v času, ko nastaja strip. »Tako si moraš vzeti čas ob koncih tedna ali popoldan in zvečer. Ampak če si samozaposlen v kulturi, potem nimaš ne popoldanskega časa ne koncev tedna, ker tudi takrat delaš za preživetje.«

Tako je to z deveto brigo, ki z razstavo meseca oktobra v Šivčevi hiši prehaja tudi v četrto dimenzijo, mogoče celo med prve violine, ali pa vsaj na tretji kamen od sonca.