Želimo boljše odkupne cene

»Ne 'jamramo', a želimo si boljše odkupne cene pridelkov,« pravi 35-letni Marko Hafner iz Zaloga pri Cerkljah, gospodar na 55 hektarjev veliki kmetiji, na kateri želijo v prihodnje zgraditi nov hlev za govejo živino.

Marko, lahko na kratko predstavite kmetijo?

»Obdelujemo 17,5 hektarja lastnih kmetijskih zemljišč, nekaj jih imamo še v najemu, gospodarimo pa tudi s 16,5 hektarja gozda. Redimo 55 goved, od tega 12 krav dojilj, ostalo so biki pitanci. Mleka ne oddajamo, ampak ga porabimo za krmljenje teličkov. Vso krmo za govedo pridelamo doma, od poljščin sejemo tudi koruzo za siliranje, črno deteljo in žita, med njimi tudi tritikalo, ki na kislih tleh bolje uspeva kot ječmen.«

Kakšna je letošnja letina?

»Letos so bili na našem območju za pridelovanje dobri pogoji, tako da ne smemo 'jamrati'. Pri nas je zemlja srednje težka in dobro zadržuje močo, letos tudi ni bilo nobene ujme.«

Ste mladi gospodar, mladi prevzemnik kmetije. Kaj občutite kot največji problem?

»Največji problem so nizke odkupne cene kmetijskih pridelkov. Vsak dela za denar, tudi kmetje, zato si želimo boljše odkupne cene. Cene bikov so se znižale, običajno se jeseni malo popravijo, a več kot 3,30 do 3,40 evra za kilogram mesa ne bodo presegle. Ne bom rekel, da je zdaj za kmete slabo, a dobro tudi ni. Ne 'jamramo', ampak stremimo k boljšemu. Kmetije naj bi z osnovno dejavnostjo, to je z živinorejo oziroma s poljedelstvom, zaslužile toliko, da bi lahko vlagale in se razvijale, ne da bi jim bilo treba opravljati še dodatne ali dopolnilne dejavnosti. Pri nas opravljamo strojne storitve, zaslužek pa vlagamo v kmetijo.«

Ste član Strojnega krožka Pšata Bistrica ...

»V okviru krožka opravljam storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Dela je dovolj, a ker nas je v krožku precej, je močna konkurenca. Pričakoval sem, da bom imel več dela z novo sejalnico, ki ima dva zalogovnika in omogoča hkrati sejanje dveh različnih oz. dveh različno debelih semen. Tako lahko hkrati sejem deteljo, ki ima zelo drobno seme, in oves, ki je malo debelejši.«

Kaj načrtujete na kmetiji v bližnji prihodnosti?

»Radi bi zgradili nov hlev, takega na prosto rejo, v katerem bi bilo manj ročnega dela in tudi več udobja za živino. Zdaj imamo živino v dveh hlevih, živali so še privezane, vso silažo moramo v hlev zvoziti na roke, s samokolnico. Za novi hlev imamo lokacijo, zgradili bi ga na mestu starega objekta. Bo pa to velika investicija, kot mladi prevzemnik kmetije računam tudi na podporo evropskih in državnih sredstev.«

So gozdove v zadnjih letih prizadele naravne ujme?

»Pred tremi leti nam je žled zelo poškodoval borove gozdove, takrat smo posekali več kot šeststo kubičnih metrov dreves. Lubadar nam doslej ni povzročil večje škode, odkrili smo okrog 40 kubičnih metrov lubadark, a smo jih hitro posekali in spravili iz gozda.«