Rekordna turistična sezona v Bohinju

V bohinjskem turizmu se po rekordni poletni sezoni optimistično podajajo v jesen in zimo. Zimski in spomladanski padec števila nočitev, pri katerem se je močno poznal izpad hotela Jezero po požaru, so hitro nadoknadili.

Stara Fužina – Letošnja poletna turistična sezona v Bohinju je bila po besedah direktorja Turizma Bohinj Klemna Langusa izredno dobra. Predvsem jih veseli izboljšanje obiska v času pred glavno sezono in po njej, za kar si prizadevajo s številnimi prireditvami v tem času, od festivala cvetja do dnevov pohodništva in muharjenja. Izjemno poletje je tako izvrsten obliž na slabšo zimsko sezono, ko so zabeležili 15-odstotni padec števila nočitev, pri čemer je šlo v veliki meri za izpad hotela Jezero po požaru v začetku januarja.

Očitke o pomanjkanju parkirišč zavračajo

V poletni sezoni so ponovno podirali rekorde, tako so samo julija v primerjavi z lanskim letom zabeležili 19 odstotkov več nočitev, šestodstotno rast pa tudi avgusta. »Večja rast v avgustu praktično ni več mogoča, saj so bile zmogljivosti polno zasedene, a to ne pomeni, da moramo zmogljivosti nujno povečati,« je dejal Langus. Težave, ki so se pojavile v prometu v poletnem času, so bile omejene praktično na en konec tedna, ko je prišlo do največjega pritiska na območje Bohinjskega jezera, pri čemer je Langus prepričan, da strategija umirjanja prometa deluje. »Potrebno je upravljanje z jasnimi pravili, pri čemer je pomembno, da gostje prepoznajo naše težnje, ki niso naperjene proti komurkoli. Z ukrepi, kot sta plovbni režim in kartica Gost Bohinja, namreč želimo zagotoviti kakovostno doživetje Bohinja za vse, vključno s prebivalci.« Očitke o pomanjkanju parkirnih mest Langus zavrača, saj brezplačno parkirišče nasproti hotela Kristal, ki je sicer nekoliko bolj oddaljeno od jezera, nikoli ni bilo polno zasedeno.

Ne le smučanje, ampak doživljanje zime

Kot je dodal Langus, ga zaradi odličnih rezultatov turizma najbolj skrbi pasivnost med turističnimi delavci in gostinci, ki jih dobri rezultati lahko zavedejo in na račun tega lahko pride do padca kakovosti. Medtem upajo tudi na dodatni zagon z oživitvijo znamenitih hotelov, Bellevue in hostel Pod Voglom sta že našla nove lastnike, s katerimi si v Turizmu Bohinj želijo stik in jim tudi ponujajo roko sodelovanja. V zadnjem času pa se je Langus srečal tudi z interesenti za odkup propadajočega hotela Zlatorog. Boljših časov si nadejajo tudi v zimskem turizmu, saj pričakujejo, da bo sprememba zakona o Triglavskem narodnem parku prinesla možnost ureditve zasneževanja na Voglu, tudi projekt Smučišča 2864 še ni zamrl. S tem bi Bohinj v zimsko ponudbo lahko dodal snežno garancijo, ki je ključna za zimsko promocijo. Kljub temu pa se tudi trendi zimskega turizma v Evropi zaradi vpliva klimatskih sprememb obračajo, saj destinacije po vsej Evropi vlagajo v promocijo doživljanja zime, ki ne vključuje smučanja; Bohinj pa tudi tu želi biti v samem ospredju.

Bohinj promovirajo tudi z izdelki

Inovativnost bohinjskega turizma se je pokazala tudi v enem od produktov, ki promovira pohodništvo in hkrati blagovno znamko Bohinj oziroma Bohinjsko/From Bohinj. V sodelovanju z žirovskim čevljarskim podjetjem Alpina in društvom Gorske reševalne službe Bohinj, ki oba letos praznujeta 70-letnico obstoja, so pripravili omejeno serijo pohodnih čevljev Alpina Bohinj, ki s podobo spominjajo na tradicionalne gojzarje. Po besedah Klemna Langusa pa gre samo za enega od korakov sodelovanja turistične znamke z gospodarstvom, ki so ga v preteklosti že pokazali z opremo bohinjske tujske sobe, ki so jo pripravili v sodelovanju z LIP Bohinj. »Ideja je, da skozi izdelke in turistične produkte poskrbimo za promocijo Bohinja, ki ga predstavljamo na številnih turističnih sejmih po svetu, hkrati pa promoviramo tudi lokalno gospodarstvo, rokodelce in njihove izdelke,« je še dodal Langus.