Kako krhka je lahko pravica

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranj / nedelja, 17. september 2017 / 07:22

Bazoviškim žrtvam so se ob 87. obletnici poboja poklonili v v Prešernovem gaju v Kranju, pri najstarejšem antifašističnem spomeniku na svetu. Osrednja govornica je bila Monica Hrovatin, županja Občine Zgonik na Tržaškem.

Kranj – »Bazoviški junaki so šli v smrt za pravico, svobodo, slovenski jezik, za mir in sožitje,« je na petkovi spominski slovesnosti v Kranju poudarila Monica Hrovatin. Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so bili ustreljeni 6. septembra 1930 na vojaškem strelišču pri Bazovici nad Trstom. Ti mladi fantje so bili prvi, ki so se v Evropi uprli fašizmu in se potegovali za ohranitev svojega maternega jezika. Proces v sodni palači v Trstu oz. farsa, kot ga je imenovala Hrovatinova, je v slovensko zgodovino zabeležen kot prvi tržaški proces. Bazovica je postala simbol upora proti fašizmu, primorski emigranti pa so postavili prvi spomenik ustreljenim fantom v Kranju že leta 1930. »Prepričana sem, da katerakoli pravica, ki smo jo dosegli v času, ni večna. Izborili so si jo naši predniki, ki so žrtvovali najdražje, kar so imeli – svoja življenja – za to, da bi mi živeli v svobodi. Kar je danes za nas normalno in vsakdanje, lahko v minuti izgine. Prav zaradi tega moramo biti nenehoma pozorni na vsakodnevno izvajanje pravic, toliko več v času, ko se spet pojavljajo po Evropi nove oblike fašizma in terorizem.« Hrovatinova namesto strahu, ki privede do negativizma, jeze in sovraštva, vse polaga v upanje, ki lahko omogoči pozitiven pogled na nekoga, ki je drugačen od nas, in v vrednote: »Te besede naj ne zvenijo kot gola retorika, kajti tvegamo, da se nove generacije v tem trenutku globoke ekonomske, družbene in velike begunske krize zmedejo in izgubijo vero v take vrednote, ki dajejo podlago celotni evropski družbi. Nove tehnologije nam polnijo glave z nešteto lažnimi informacijami, prepotrebno pa je, da se v zadeve poglobimo in da nenehno stremimo po resnici. To bi predvsem mladim omogočilo kritično analizo do dogajanj v svetu in domovini, istočasno pa bi preprečilo negativnim silam, da bi z zgodovinskim revizionizmom preoblikovale mišljenje krhkih ljudi.«

Župan Mestne občine Kranj Boštjan Trilar je poudaril, da smo pred šestindvajsetimi leti tudi po zaslugi teh štirih junakov dobili svojo državo, pred trinajstimi leti pa postali del evropske družine: »V Kranju smo si postavili pomembne cilje, pogledali petnajst let naprej ... Kranj bo mesto priložnosti, tudi zahvaljujoč tem štirim junakom, ki so dali svoja življenja za to, da imamo danes lahko svobodo. Vedno je pot in ni prostora za vdajo, kot so bili v svojih prepričanjih in domoljubju trdni tudi bazoviški junaki.« V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Kranj, dijakinji Gimnazije Kranj Sara Maleš in Lia Sara Likar, MePZ Rdeča Zvezda iz Saleža, častno stražo so postavili Kranjski taborniki in taborniki rodu Modri val iz Trsta in Gorice. Spominske slovesnosti so se udeležile delegacije kranjskih in primorskih organizacij.