Predstavniki semenarskih hiš so pridelovalcem predstavili rezultate poskusa, še zlasti hibride, ki so se izkazali, da so najprimernejši za pridelovanje na Gorenjskem. V poskusnem nasadu je bilo 37 hibridov devetih semenarskih hiš.

Letos so bili za rast koruze dobri pogoji

Na Gorenjskem je bilo letos poleti približno za polovico manj padavin kot lani, a še vedno jih je bilo za rast koruze dovolj, tako da so pridelki dobri in se v povprečju gibljejo okrog 55 ton na hektar. Koruzni hrošč je letos povzročil manj škode kot lani, več kot običajno pa je bilo koruzne bulave sneti.

Koruza za siliranje je tudi tržno blago. Iz analitične kalkulacije, ki so jo pripravili na Kmetijskem inštitutu Slovenije, je razvidno, da letos stroški pridelovanja (stoječe) koruze znašajo 1205 evrov na hektar; če pa odštejemo povprečne subvencije v znesku 290 evrov, je lastna cena 915 evrov. Stroški spravila (žetev s kombajnom, prevoz, tlačenje silaže itd.) znašajo okrog 800 evrov, tako da je lastna cena koruzne silaže, pospravljene v silos, 2027 evrov na hektar.

Spravilo koruze se je letos začelo že konec avgusta, to je dva tedna prej kot običajno, kar je posledica vročinskega vala, ki je po 15. avgustu pospešil dozorevanje koruze. Spravilo bo po oceni kmetijske svetovalne službe predvidoma trajalo do 20. septembra.

Žabnica – Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj je v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zadrugo Sloga Kranj pripravil v petek na Šifrerjevi njivi na Žabniškem polju že tradicionalno srečanje, na katerem so si gorenjski pridelovalci koruze ogledali poskusni nasad s 37 različnimi koruznimi hibridi iz devetih semenarskih hiš in se seznanili z letošnjimi pridelovalnimi pogoji, pojavljanjem koruznega hrošča in pogoji siliranja. Kot je dejala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v kranjskem zavodu, so bile letos na Gorenjskem za pridelovanje koruze podobne razmere kot lani. Tudi letos se je pokazalo, da pridelovalci na Gorenjskem koruze ne smejo sejati prezgodaj, saj je bila podobno kot lani tudi letos ob koncu aprila ohladitev; za vznik koruze pa je pomembno, da so tla topla vsaj od osem do deset stopinj Celzija. Podatke o temperaturi tal je možno najti v agrometeorološki napovedi, ki jo za posamezne regije pripravljajo na agenciji za okolje. Suše na Gorenjskem letos ni bilo, padavin je bilo junija, julija in avgusta sicer za polovico manj kot v enakem lanskem obdobju, a jih je bilo kljub temu še vedno dovolj za rast koruze. Pravzaprav jih je bilo dovolj na težjih tleh, medtem ko jih je na bolj prepustnih tleh primanjkovalo. Pridelovanje so oteževali vročinski valovi, najbolj izrazit je bil tisti po velikem šmarnu, ki je tudi najbolj vplival na dozorevanje koruze.

»S pridelkom smo lahko zadovoljni, povprečje se giblje okrog 55 ton skupne mase na hektar, ponekod je pridelek še višji. Nekatere živinorejske kmetije, ki imajo večje potrebe po krmi, sejejo koruzo bolj gosto, kot je priporočeno, a to se potem odraža pri nižjem deležu storžev,« je dejala Marija Kalan in dodala, da se je letos v koruzi več kot običajno pojavila koruzna bulava snet, proti kateri pa se je možno »boriti« predvsem z bolj doslednim kolobarjenjem pa tudi z izbiro hibridov, ki so odpornejši na snet, in z uporabo nekaterih fitofarmacevtskih sredstev.

Kot je povedala Špela Modic iz Kmetijskega inštituta Slovenije, je letos minilo deset let, odkar se je koruzni hrošč prvič pojavil na Gorenjskem. Ulov hrošča se povečuje iz leta v leto, vendar letos ni povzročil takšne škode kot lani. Škode so namreč najbolj izrazite v sušnih obdobjih, pojavljajo pa se tudi po nevihtah, ko koruza zaradi oslabelega koreninskega sistema polega. »Najučinkovitejši ukrep za zatiranje hrošča in za preprečevanje škode je kolobarjenje. Če na njivi, kjer je letos rasla koruza, drugo leto ne bo koruze, ličinke koruznega hrošča v tleh ne bodo preživele.«

»Koruzna silaža predstavlja v krmnem obroku za goveda od 40 do 60 odstotkov voluminozne krme, rejci pa zanjo nimajo enakovrednega nadomestila,« je dejal Franc Pavlin, specialist za živinorejo v kranjskem kmetijsko-gozdarskem zavodu, in dodal, da koruzna bulava snet, ki se je letos več kot običajno pojavljala v koruzi, ne povzroča zdravstvenih težav pri govedu, verjetno pa je zaradi tega silaža nekoliko manj okusna. Pridelki koruze so bili letos dobri, a ker iz leta v leto nihajo, nekateri pridelovalci že prakticirajo, da staro zalogo silaže porabljajo do novega leta in s krmljenjem nove začnejo šele po novem letu. »S tem se v primeru, da je naslednje leto sušno leto in je koruze manj, izognejo pomanjkanju silaže,« je dejal Pavlin. Sodobni kombajni za spravilo koruze omogočajo nastavljanje dolžine rezanja koruze, v kmetijski svetovalni službi priporočajo pridelovalcem, predvsem tistim, ki redijo molznice, rezanje koruze na dolžino od 10 do 13 milimetrov, za pitance je lahko nekoliko daljša, a takih kmetij na Gorenjskem ni veliko. Prekratke rezi ne priporočajo, predolga lahko povzroči slabše tlačenje silaže.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 18. maj 2009 / 07:00

Röyksopp v Križankah

Na veliki evropski turneji bodo Röyksopp, aka Svein Berge & Torbjörn Brundtland v nedeljo, 14. junija, nastopili tudi v ljubljanskih Križankah. Po soglasnem mnenju kritike...

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 10. junij 2007 / 07:00

Trgovina na Tomšičevi ostaja zaprta

V Mercatorju menijo, da zadoščata trgovini na Slovenskem Javorniku in Koroški Beli.

Splošno / nedelja, 10. junij 2007 / 07:00

Večja skrb za starejše in varnost na cestah

Člani posvetovalnega kolegija so opozorili na najbolj kritične odseke cest.

Splošno / nedelja, 10. junij 2007 / 07:00

Dan faranov

Nekoliko deževna nedelja 27. maja ni zmotila slovesnega dneva faranov, druženja in blagoslovitve nove strehe cerkve na Koroški Beli. Cerkev je posvečena sicer manj znanima svetnikoma, sv. Enguinu...

Splošno / nedelja, 10. junij 2007 / 07:00

Skladatelj Pribošič je živel za glasbo

Na koncertu, posvečenem jeseniškemu skladatelju Janku Pribošiču, ki ga je 10. maja organizirala Glasbena šola Jesenice, so nekaj njegovih skladb v različnih instrumentalnih zasedbah predstavili uče...

Splošno / nedelja, 10. junij 2007 / 07:00

Proslava ob 60-letnici glasbene šole

V Gledališču Toneta Čufarja so v četrtek, 17. maja, pripravili slovesen koncert učencev Glasbene šole Jesenice ob njeni 60-letnici. V devetnajstih glasbenih točkah so se predstavili različni izva...