Savčani navdušili v Srbiji

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / nedelja, 3. september 2017 / 22:09

Folklorna skupina Sava Kranj se je avgusta udeležila petdnevnega Mednarodnega folklornega festivala Srem folk fest v Srbiji. To je bilo njihovo že deseto gostovanje v Srbiji in 158. na CIOFF-ovih velikih festivalih.

Pogovarjali smo se z vodjem Folklorne skupine (FS) Sava Kranj Zvonetom Ga­ntarjem. Naj­prej nam je razložil, da je bilo središče dogajanja festivala v Sremski Mitrovici pod okriljem svetovne organizacije CIOFF – njih je na festival povabil slovenski, a ker festival želi priključiti še druga mesta, je zraven tudi Obrenovac s svojim že sedmim mednarodnim srečanjem folklornih skupin (Medjunarodni susret folklora), letos pa so dogajanju priključili še Bečaj s prvim Bečaj folk festom. Medtem ko je Srem folk fest potekal že štirinajstič.

Festival je tokrat gostil 12 skupin iz tujine, vsak večer pa sta nastopili še ena ali celo dve domači, srbski. »Pestra in raznolika druščina,« pravi Gantar. Sodelovale so skupine iz Turčije, Grčije, Romunije, Slovaške, Peruja, Makedonije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Čila, Hrvaške ... »Resnično je zanimivo nastopati s toliko različnimi folklornimi skupinami, s katerimi se slikaš ob vsaki priložnosti in se pogovarjaš o načinu življenja in delovanja, jasno kot folklorist, ter o nastopih. Ustvarjenih je bilo veliko prijateljstev in nekaj tudi takih, ki imajo potencial za sodelovanje na prihodnjih festivalih. Ja, tudi v Peru bi lahko šli, a se bo verjetno ustavilo pri denarju in novoletni čestitki, da obdržimo stik. Povsem normalno pa je, da si skupine, s katerimi se pogovarjaš, na neki način želijo nastopiti tudi v Sloveniji.«

Na prvi pogled je obisk festivala lahko naporen, celo utrujajoč. Šaljivo: »Kufre gor, kufre dol, ponovno urejanje frizur deklet za nastop, upevanje postave, tonska vaja na odru … Čakanje, da predstaviš prvo točko, imaš nato deset minut za zamenjavo kostuma ter ponovno na oder … A vse to plesalci hitro pozabijo, ko pred seboj zagledajo veliko množico radovedne publike. Ni manjkalo gromkih aplavzov. Veselili pa smo se tudi skupnih večerij in druženja z nastopajočimi.«

V Srbijo se je letos odpravilo okoli trideset savčanov, od tega je bilo kar osem godcev. »Za različne točke so različne zasedbe z različnimi instrumenti. Recimo za rezijanske plese sta dovolj dva godca, za gorenjske jih potrebujemo pet. Bili smo kar pestra in utečena skupina.«

Prvi in zadnji dan je FS Sava Kranj nastopala prav v Obrenovcu, na velikem odru sredi mesta. Občinstvu so predstavili raznolik in bogat program. S seboj so imeli različne noše oziroma folklorne kostume in s pomočjo godcev so lahko predstavili rezijanske, gorenjske, prekmurske, belokranjske in štajerske plese. Bili so edini na festivalu, ki so se preoblačili, tako da so bili veseli, da jim je organizator to omogočil. Na račun pestrosti pa so prejeli številne čestitke in tudi povabila na gostovanja. Gantar je še omenil, da so jih z navdušenjem gledali tam živeči Slovenci. In tudi ko so nastopali v ostalih dveh mestih, so imeli možnost, da so predstavili različne plese in s tem seveda oblačilno kulturo, čeprav plesalcem preoblačenje ni bilo ravno v veselje: temperatura je bila namreč več kot štirideset stopinj Celzija ...

»Najbolj smo navdušili z gorenjskimi poskočnimi plesi. S prekmurskimi in belokranjskimi smo dokazali, da je slovenska folklora zelo raznolika in bogata, k čemur so prispevali tudi arhaični plesi slovenske manjšine iz Rezije. A tudi razigranih štajerskih plesov nismo puščali ob strani.«

Gantar zaključi, da gostovanje na srbskem festivalu ni bilo njihovo edino letos, a zagotovo edino tako veliko. FS Sava Kranj je namreč letos spomladi gostovala že v Zagrebu na mednarodnem folklornem srečanju, odprto je še vabilo za gostovanje v Veliki Kladuši v Bosni in Hercegovini. Se pa žal niso mogli odzvati vabilu iz avstrijske Koroške in zaradi prevelikega denarnega vložka tudi niso mogli sprejeti gostovanja v italijanski Gorici.