Bordo med zvezdami v mlaju

Kranjski vokalist Tomaž Štular, čigar prepoznaven glas v sebi združuje žametno kombinacijo energične prodornosti ter čustvene pretanjenosti, že več kot dve desetletji sledi svoji poti glasbenega ustvarjanja, v zadnjem času pod imenom Bordo. Pri še povsem sveži pesmi Zvezde v mlaju je moči združil z umetniško likovno ustvarjalko Marušo Štibelj, ki je v pesem odela v domišljijski svet kolaža. Zvezde v mlaju so igrivo zasijale v kranjski Layerjevi hiši na premierni videoprojekciji, ob tem pa smo Tomaža povprašali o zvezdah, ki so doslej osvetljevale njegovo razgibano pot, ter o žarečih utrinkih na obzorju, ki ga usmerjajo naprej.

Vaše dolgoletno delovanje v skupini The Tide je na domači pop-rokovski glasbeni sceni pustilo globok pečat, avtorske skladbe s štirih albumov pa so prešle tudi naše meje – vse do Amerike in naprej.

»Tako kot smo mi dali pečat glasbeni sceni, smo obenem v vseh teh letih zoreli in se razvijali tudi sami. Predvsem sem ponosen na temeljno dejstvo, ki nas je vseskozi povezovalo in neslo naprej, v nove glasbene svetove, namreč za razliko od večine drugih zasedb, ki stavijo predvsem na priredbe, smo The Tide ostali zvesti našemu osebnemu glasbenemu vzgibu in ustvarjanju avtorske glasbe, preko katere nam je bilo v širini našega potenciala dano iskati – ter v mnogih izjemnih primerih tudi najti – svoj lasten, prepoznaven izraz, ki se je, upam, na svojstven način dotaknil tudi poslušalcev.«

Še zlasti vaš zadnji album Landings, katerega promocija je potekala v spektakularnem aviacijskem duhu, je bil pravi glasbeni polet.

»Pri predstavitvi so skladbe v živo odmevale tako na brniškem letališču kot v astronomskem centru v Vitanjah. Z albumom smo ostali zvesti sebi, hkrati pa svobodni v idejno-glasbenem smislu. Kombinacija čistih balad ter pronicljivih družbeno-kritičnih skladb, ki kažejo zrcalo matrici sveta, v katerem živimo – prav to še danes ostaja tudi moj glavni cilj: z iskreno glasbo, očiščene vse odvečne patetike, poslušalce pozvati k razmisleku o svetu, ki nas obdaja.«

Čeprav je tok skupine The Tide trenutno v stanju hibernacije, pa to ne zmanjšuje vašega elana na samostojni poti pod umetniškim imenom Bordo, ko skladbe nastajajo tudi v sinergiji z ostalimi glasbeniki in ustvarjalci.

»Radijske valove ter internetni medij sta najprej osvojili skladbi z močno družbenokritično noto Odplešiva ter Predaleč za nas, ki v svoji biti delujeta kot klic k medsebojni ljubezni, sprejemanju drugačnosti in pravici do svobodnega izražanja lastnih načel – obe sta nastali v sodelovanju z odličnim kitaristom, glasbenikom Janezom Šterom. Pri naslednji skladbi z naslovom Osamljen in bos sva k sodelovanju povabila pevko Tino Marinšek, ki je pesmi dodala pozitivno noto in čutno sporočilo – gre namreč za pevko z velikim srcem, odličnim vokalom in unikatno interpretacijo. Pesmi smo dodali tudi svojevrstno vizualno podobo, in sicer na malo drugačen način, z mislijo na vprašanja, kako se odzove poslušalec, ki pesem prvič posluša, ter kakšna čustva izzove pri slepemu človeku. Za prepoznaven zvok vseh skladb pa že vrsto let skrbi izkušen producent Peter Penko, za kar se mu še posebej zahvaljujem.«

Za brezhibno vizualno plat vaših skladb je skrbel znan filmski režiser Miha Knific. Tokratna čarobna podoba še povsem sveže skladbe Zvezde v mlaju pa je nastala v sodelovanju z mlado uveljavljeno likovno umetnico Marušo Štibelj.

»Maruša z vsemi svojimi izvrstnimi projekti, kot denimo Alice in Wonderself, navdušuje z magičnim svetom, v katerem se domišljija prepleta z nostalgijo. Tudi tu je poskrbela, da pesem o neskončni moči ljubezni in zaupanja dobi malce drugačno vizualizacijo, kot so je sicer vajeni gledalci običajnih videospotov. Kolaži, ki odsevajo veliko mero Marušine domišljije, so poskrbeli, da so Zvezde v mlaju dobile povsem nove dimenzije človeške igrivosti, obenem pa so jim dodale čutno vizualno noto. Rečeno v jeziku Bordoja: Nad zvezdami ni nič. Pod njimi pa ob teži čustev beživa in se ponovno srečava.«

Uspelo vama je ujeti tisto čarobnost glasbe, katere je vse manj in ki lahko se lahko dotakne vsakega ter seže vse do zvezd – smer, katere se boste držali tudi v prihodnje?

»Nastajanje skladb je povsem organski proces, ki kot nekakšna droga po celotnem telesu sproži osnovne naravne impulze, od katerih smo se kot družba prekomernega ugodja, nenehnega prisilnega prilagajanja, kompromisov ter pasivnega družbeno-političnega stanja, že preveč oddaljili. Prav glasba je zato ena izmed tistih redkih stvari, ki nas še zmore vrniti tako k izvoru brezpogojne ljubezni kot tudi usmeriti k boju za naše v preteklosti sicer težko pridobljene družbene pravice, ki vsakodnevno dobesedno izginjajo pred našimi očmi. Pri ustvarjanju svojih skladb se zato trudim še naprej ostati zvest iskanju sinhronega utripa dveh src, obenem pa ohraniti iskrenost, globino in moč razmišljanja v svetu matric, v katerega smo vpeti.«