»Dajte nam puške!«

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 07:58

Dajte nam puške in bomo sami postrelili divje prašiče, ki nam delajo škodo,« je dejal eden od gorenjskih kmetov, očitno naveličan tega, da mu prašiči vsako leto, že več let zapored, razrijejo (neograjene) travnike in pašnike. Izjava kaže na stisko in nemoč, ki jo kmetje, lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov, občutijo ob sedanjem sistemu lovišč in upravljanja z divjadjo. Od tega, da se divjad pase na njihovih travnikih, pašnikih in njivah in da se zadržuje v njihovih gozdovih, nimajo nobene koristi, ampak (bolj ali manj pogosto) le škodo, ki se kaže v razriti travni ruši, požrtih kmetijskih pridelkih, objedenem gozdnem mladju ... Kmetje sicer lahko škodo prijavijo upravljavcu lovišča, a pot do odškodnine je, kot pravijo, včasih precej dolga in zapletena.

Uradni podatki ne kažejo tega, da bi bila škoda, ki jo povzroča divjad, resen problem. V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju, ki v 42 loviščih obsega 213.175 hektarjev lovne površine, so upravljavci lovišč lani oškodovanim z denarjem ali delom poravnali 11.092 evrov odškodnine ali vsega 5,2 evra na sto hektarjev. Izplačana odškodnina ne odraža dejanskega stanja, škoda je občutno višja. Vsi oškodovani kmetje ne prijavijo škode, a če jo že prijavijo, jo praviloma le na kmetijskih zemljiščih in na posevkih, ne pa tudi v gozdu. Lani so jo, kot kažejo podatki, prijavili le za 290 evrov, ob tem pa le redka razprava o škodah po divjadi mine brez opozoril, da jelenjad z objedanjem, grizenjem in lupljenjem povzroča veliko škodo v gozdovih in otežuje pomlajevanje gozdnih sestojev. Na ta problem so, na primer, opozorili tudi gozdarji pri pripravi gozdnogospodarskega načrta enote Škofja Loka za naslednje desetletno obdobje. »Včasih je bil jelen le prehodna divjad, zdaj je stalno prisoten v enoti, z lupljenjem mladega drevja pa povzroča tudi precejšnjo škodo.«

V naravnem okolju, ki je življenjski prostor divjadi, je veliko interesov, od pridobitnih do okoljevarstvenih, ki se dobro odražajo tudi v razpravah, ali je jelenjadi, divjih prašičev in druge divjadi v okolju preveč in ali je zaradi tega treba povečati odstrel. Zavod za gozdove Slovenije je tista strokovna ustanova, ki na podlagi različnih kazalnikov v okolju, tudi popisa objedenosti gozdnega mladja, in po razpravi z lastniki zemljišč, lovci in drugimi zainteresiranimi, določa (ob dopustnih odstopanjih) višino odstrela za lovsko upravljavska območja in za posamezna lovišča. Višina odstrela je pogosta tema razprav v javnosti, a tudi v lovskih družinah, saj v nekaterih zaradi staranja članstva vse težje izpolnjujejo načrte o odstrelu.