80ta: desetletje mladih

»1. (Skoraj) v koraku z Zahodom, do leta 1980. Kratek pregled zgodovine slovenske popularne glasbe: primerjalno z Zahodom in z Balkanom, začenši z Avsenikom in Ježkom, pa vse do festivalov, prvih mladih skupin, kantavtorjev, inštrumentalne psihedelije, vzhajajočega diska in revolucije punka. / 2. Novi val in naval popa, 1981–1983. Novi val in punk sta pometla s klasičnim popevkarstvom, takoj zatem pa smo dobili Pop delavnico in Videomix. Glasbe nismo več zgolj poslušali, temveč smo jo začeli tudi gledati. Prišli so obvezni sintetizatorji zvoka, nenavadne pričeske in barvita oblačila. Prišli so heavy metal in zametki domačijskega popa pa tudi obračuni med starim in novim rockom. / 3. Politika plesa, 1984–1987. Pop se približuje punku, punk se približuje popu. Beseda ples ni več kletvica in mogoče ga je spremeniti le od znotraj. V mlade se naseljuje nihilizem, bolj izkušeni ustvarjajo bodisi dobre plošče bodisi poslušljive, a kakovostne hite. V družbi Velike Britanije, Amerike in razvitega sveta tudi Jugoslavija rešuje lačne otroke v Afriki, medtem pa osnovnošolci že prisegajo na italijanski in nemški disko štanc. / 4. Alternativni konec, po letu 1988. Diskoteke so dokončno uveljavljene, čas je za alternativni disko. Jugoslavija se spreminja, Tito je mrtev že sedem let, odmevajo Agropop, Simona Weiss, Laibach in Borghesia. Obvezni Turist in K4 v razcvetu. Po dolgem času izda ploščo Tomaž Pengov, v Manchestru in na celotnem Zahodu pa se alternativa močno približa osrednjemu toku. Osemdeseta se pri nas zaključijo z albumom Miladojke Youneed Bloodylon, v svetu pa z Nirvanino ploščo Nevermind, ko postane estetika hrupa najbolj iskano glasbeno blago. / Epilog. Nova zgodovina. Pri nas z razpadom Jugoslavije naenkrat ostanemo brez ene glasbene noge, z drugo pa poskakujemo na ritem skupin Don Juan, Pop Design in Čuki. Novi začetki obljubljajo marsikaj, nekateri so celo zanimivi, toda v rokah nam ostaneta razpršenost ter iskanje naslednjega trenutka, ko bodo mladi, v družbi nove tehnologije, spet obrnili stvari na glavo ...« (Str. 4–5)

Vem, knjig se ne predstavlja tako, da skoraj v celoti navedeš kazalo. Naj bo ta izjemna knjiga izjema. Sicer pa se že ob prvem listanju po njej zavemo tistega, na kar navaja podnaslov knjige: Zgodba slovenskega pop-rocka v času, ko je popularna glasba krojila podobo (in usodo) sveta. In si domišljamo, da smo v tej kapitalni zgodbi po svoje sodelovali tudi tisti, ki smo bili na tej sceni zgolj statisti in simpatizerji …