Medtem ko se nasprotniki vladnega projekta drugega tira zavzeto pripravljajo na ostro referendumsko kampanjo, se vlada že pospešeno pripravlja na začetek pripravljalnih del. / Foto: Gorazd Kavčič

Mesec dni do referenduma

Danes se začenja referendumska kampanja o zakonu o drugem tiru med Divačo in Koprom. O njegovi (ne)uveljavitvi bodo volivci odločali 24. septembra.

Kranj – Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (ZIUGDT), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 8. maja 2017? O tem vprašanju bodo volivci odločali na referendumu 24. septembra. Danes se uradno začenja tudi referendumska kampanja, v kateri bodo njeni organizatorji soočali argumente za izgradnjo drugega tira, ki temelji na javno-javnem partnerstvu in predvideva sodelovanje ene ali več zalednih držav pri financiranju projekta, in argumenti nasprotnikov vladnega projekta, ki ga je sicer državni zbor prvič potrdil 20. aprila, po izglasovanem vetu v državnem svetu pa ga je drugič podprl še 8. maja.

Vlada je za izvedbo projekta ustanovila projektno podjetje 2TDK, ki bo prejelo koncesijo. V projekt lahko vstopijo tudi t. i. zaledne države (največ zanimanja kaže Madžarska, ki ponuja dvesto milijonov evrov vložka), ki pa ne smejo prevzeti deleža, enakega ali večjega od tistega, ki ga ima v lasti Slovenija. Države investitorke s tem ne bi mogle poseči v lastniško infrastrukturo Luke Koper ali pridobiti pavice do prednostnega usmerjanja železniškega prometa. Denar za alternativno infrastrukturo, ki bi razbremenila avtoceste, bodo predvidoma poplačali s povečanjem cestnine za težka tovorna vozila, uvedli pa bi tudi dajatev na pretovor v Luki Koper. Vrednost gradbenih del naj bi po zadnjih zagotovilih državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Jureta Lebna znašala 863 milijonov evrov, skupaj s predvidenimi stroški širitve treh servisnih cevi v največjih predorih pa naj bi dosegla 960 milijonov evrov. Slovenija je za pripravljalna dela, s katerimi nameravajo začeti novembra, pridobila okoli 44 milijonov evrov evropskih sredstev, računajo pa tudi, da bodo za drugi tir pridobili od osemdeset do sto milijonov evrov na t. i. blending razpisu Evropske komisije.

Takšnemu zakonu so že v državnem zboru nasprotovale vse opozicijske stranke in civilna družba. Nasprotujejo mu tudi v Luki Koper, po drugi strani pa ga podpira Mestna občina Koper. Največji kritik vladnega projekta je društvo Davkoplačevalci se ne damo pod vodstvom Vilija Kovačiča, ki je tudi pobudnik referenduma. Njihove glavne argumente proti zakonu o drugem tiru lahko strnemo takole: Projekt se da izvesti bistveno ceneje in hitreje ter z manj škode za okolje. Nasprotniki vladnega projekta opozarjajo še na korupcijsko tveganje, moti pa jih tudi, ker drugi tir ne bo potekal po obstoječi trasi železniške proge med Divačo in Koprom. Drugi tir naj bi namreč potekal po novi, 27,1 kilometra dolgi trasi, na kateri bi bilo osem predorov s skupno dolžino 20,5 kilometra, dva viadukta, trije mostovi in galerija, ob tem pa še 16,5 kilometra ubežnih predorov in 1,65 kilometra dodatnih povezav med predori in rovi.

Za drugi tir obstaja več alternativnih predlogov, enega od njih je podala tudi ekipa pod vodstvom prof. dr. Jožeta Duhovnika, predstojnika katedre za konstruiranje in transportne sisteme s fakultete za strojništvo v Ljubljani. Njihov predlog je dvotirna proga, ki bi večinoma potekala po obstoječi progi Koper–Divača. To bi modernizirali in ji dodali drugi tir s protipožarno in zvočno zaščito. Nov odsek bi bilo treba zgraditi edino na kraškem robu, ki bi ga premagali z izgradnjo dvotirnega štirikilometrskega predora, v katerem bi zaradi precejšnjega naklona uporabili inovativno rešitev sovprežne vleke z jekleno vrvjo in rekuperacijo električne energije. Po Duhovnikovih zagotovilih bi takšen projekt izvedli bistveno ceneje, hitreje in z manj škode za okolje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 14. oktober 2020 / 15:16

Tanja odgovarja

Pozdravljeni. Rada prebiram vaše vedno zanimive odgovore. Nimam odgovora na vprašanje o sebi. Ne razumem se z ljudmi, imam le nekaj tistih, ki jim pokažem, kakšna sem v resnici. Ali vi vid...

Objavljeno na isti dan


Medvode / ponedeljek, 21. december 2020 / 00:56

Podhodi za dvoživke v Hrašah čez dve leti

Hraše – Hraše v medvoški občini veljajo za eno od črnih točk v Sloveniji za dvoživke v spomladanskem času. Vrsto let pa se kot nujna rešitev poudarja gradnja podhodov za dvoživke.

Nasveti / ponedeljek, 21. december 2020 / 00:55

Testiranje odslej tudi na Brniku

Testiranje na covid-19 je odslej mogoče tudi na brniškem letališču. Rezultati pa so znani v štirih do šestih urah.

GG Plus / ponedeljek, 21. december 2020 / 00:52

Zgodbe gorenjskih družinskih podjetij

EY Slovenija predstavlja deset novih zgodb družinskih podjetij, med njimi jih je pet s širšega gorenjskega območja: Agromehanika iz Hrastja, Rast Tim iz Vesce pri Vodicah, Genis iz Kranja, Kmetija Pus...

Zanimivosti / ponedeljek, 21. december 2020 / 00:48

Božički darila poslali po škripcu

Splošno bolnišnico Jesenice so v sredo obiskali Božički, ki so otrokom na pediatrični oddelek kar po škripcu poslali igrače.

Kranj / ponedeljek, 21. december 2020 / 00:47

V spomin: Emil Herlec - Milč (1931–2020)

Pretresla nas je novica, da Emila Herleca - Milča ni več med nami. Težko je verjeti, da je kleni, skoraj devetdesetletni prijatelj in reševalski tovariš preminil pri gledanju televizije. Poznali sm...