Nov, a narejen po starem

V Spodnjih Rutah so na mestu, kjer je nekoč stal dotrajan kozolec, postavili novega, narejenega po starem.

Gozd - Martuljek – Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je ob pomoči Občine Kranjska Gora v Spodnjih Rutah (Gozd - Martuljek) postavila nov lesen kozolec, tudi v podrobnostih kar se le da podoben staremu, ki ga je uničil zob časa. »Letos smo v okviru projekta Tradicija in turizem naredili popis kozolcev na območju Gozda - Martuljka in Srednjega Vrha, kjer smo našli 44 kozolcev s skupno 172 okni. Njihovo stanje je v primerjavi z lanskim pregledom stanja na Dovškem polju sicer boljše; približno štirideset odstotkov kozolcev je namreč še uporabnih, dodatnih štirideset odstotkov potrebuje le manjša popravila, dvajset odstotkov pa jih je v takšnem stanju, da so neuporabni in potrebujejo celovito obnovo,« pojasnjuje Klemen Klinar iz agencije Ragor, a žal ugotavlja, se stanje na splošno vendarle slabša.

»Od leta 2000 do danes je bilo odstranjenih najmanj deset kozolcev. V primerjavi z Dovškim poljem je v Rutah in Srednjem Vrhu velika večina, približno tri četrtine kozolcev še vedno z lesenimi stebri in leseno streho. Najdaljši je Jurčev kozolec v Spodnjih Rutah z 12 okni, eden arhitekturno najbolj zanimivih pa je Kajžev kozolec v Spodnjih Rutah. Tega je zadnja zima dotolkla in ga skoraj podrla, zato smo na njegovem mestu postavili nov kozolec, ki se v svojih detajlih čim bolj približuje podobi nekdanjega. Pri obnovi so bili namreč upoštevani vsi detajli, ki oblikujejo tipično podobo kozolca v Rutah. Kozolec stoji na lesenih ''babcah'', celotna konstrukcija in kritina sta leseni, dodane so opore in celo lično izrezljane deščice na čelu strehe.«

Kozolec, na Zgornjem Gorenjskem ga imenujejo stog, je edinstvena arhitekturna posebnost slovenskega podeželja, še poudarja Klinar. »Zaradi sodobne tehnologije jih danes kmetijstvo potrebuje v veliko manjši meri kot nekoč, zato se moramo zavedati, da je njihovo propadanje del napredka in vseh kozolcev zagotovo ne bomo mogli ohraniti. A okrepiti moramo zavedanje, da so kozolci pomemben del slovenske kulturne krajine in dediščine ter s tem tudi del naše skupne identitete.«