Kozolec v Spodnjih Rutah je takšen, kakršni so bili kozolci nekoč: stoji na lesenih ''babcah'', celotna konstrukcija in kritina sta leseni, dodane so opore in celo lično izrezljane deščice na čelu strehe.

Nov, a narejen po starem

V Spodnjih Rutah so na mestu, kjer je nekoč stal dotrajan kozolec, postavili novega, narejenega po starem.

Gozd - Martuljek – Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je ob pomoči Občine Kranjska Gora v Spodnjih Rutah (Gozd - Martuljek) postavila nov lesen kozolec, tudi v podrobnostih kar se le da podoben staremu, ki ga je uničil zob časa. »Letos smo v okviru projekta Tradicija in turizem naredili popis kozolcev na območju Gozda - Martuljka in Srednjega Vrha, kjer smo našli 44 kozolcev s skupno 172 okni. Njihovo stanje je v primerjavi z lanskim pregledom stanja na Dovškem polju sicer boljše; približno štirideset odstotkov kozolcev je namreč še uporabnih, dodatnih štirideset odstotkov potrebuje le manjša popravila, dvajset odstotkov pa jih je v takšnem stanju, da so neuporabni in potrebujejo celovito obnovo,« pojasnjuje Klemen Klinar iz agencije Ragor, a žal ugotavlja, se stanje na splošno vendarle slabša.

»Od leta 2000 do danes je bilo odstranjenih najmanj deset kozolcev. V primerjavi z Dovškim poljem je v Rutah in Srednjem Vrhu velika večina, približno tri četrtine kozolcev še vedno z lesenimi stebri in leseno streho. Najdaljši je Jurčev kozolec v Spodnjih Rutah z 12 okni, eden arhitekturno najbolj zanimivih pa je Kajžev kozolec v Spodnjih Rutah. Tega je zadnja zima dotolkla in ga skoraj podrla, zato smo na njegovem mestu postavili nov kozolec, ki se v svojih detajlih čim bolj približuje podobi nekdanjega. Pri obnovi so bili namreč upoštevani vsi detajli, ki oblikujejo tipično podobo kozolca v Rutah. Kozolec stoji na lesenih ''babcah'', celotna konstrukcija in kritina sta leseni, dodane so opore in celo lično izrezljane deščice na čelu strehe.«

Kozolec, na Zgornjem Gorenjskem ga imenujejo stog, je edinstvena arhitekturna posebnost slovenskega podeželja, še poudarja Klinar. »Zaradi sodobne tehnologije jih danes kmetijstvo potrebuje v veliko manjši meri kot nekoč, zato se moramo zavedati, da je njihovo propadanje del napredka in vseh kozolcev zagotovo ne bomo mogli ohraniti. A okrepiti moramo zavedanje, da so kozolci pomemben del slovenske kulturne krajine in dediščine ter s tem tudi del naše skupne identitete.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 19. avgust 2015 / 12:06

Bučni burek

O letošnji količini buč in njihovih pozitivnih učinkih sem že pisala v eni od prejšnjih številk. Pred kratkim sem bila v Komendi pri stricu na počitnicah, kjer nikoli ne manjka kulinarike....

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 3. avgust 2008 / 07:00

Oddani iskalci ljubezni (17)

Ko gledam pare, ki navzven delujejo idealno, ugotavljam, da jih največkrat veže navada.

GG Plus / nedelja, 3. avgust 2008 / 07:00

S knjigo v gore

Poletna hoja v gore naj ne bo le športno rekreacijsko početje. Doživetje višine bo globlje, če se nanj duhovno pripravimo. Možnosti za to je več, najbolj pripravno pa je, če pred turo in po njej prebe...

Šport / nedelja, 3. avgust 2008 / 07:00

Zgodovinski razvoj rokometne igre (2)

Od prvih korakov rokometne igre do prvih rokometnih pravil Rokometna igra ima korenine že v stari Grčiji, nato jo je zaslediti v antičnem Rimu in kasneje tudi v srednj...

Zanimivosti / nedelja, 3. avgust 2008 / 07:00

Blejci obiskali Škotsko višavje

Bled skupaj s kraji v Julijskih Alpah začenja sodelovanje s krajem Pitlochry v višavju Perthshire na Škotskem.

Gorenjska / nedelja, 3. avgust 2008 / 07:00

Na Gozdu ni bilo tornada

Ni konkretnih dokazov za trditve, da je 13. julija na Gozdu pustošil tornado, pojasnjuje Aleš Poredoš, vodja sektorja za operativne meteorološke prognoze na Agenciji RS za okolje.