Kozolec v Spodnjih Rutah je takšen, kakršni so bili kozolci nekoč: stoji na lesenih ''babcah'', celotna konstrukcija in kritina sta leseni, dodane so opore in celo lično izrezljane deščice na čelu strehe.

Nov, a narejen po starem

V Spodnjih Rutah so na mestu, kjer je nekoč stal dotrajan kozolec, postavili novega, narejenega po starem.

Gozd - Martuljek – Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je ob pomoči Občine Kranjska Gora v Spodnjih Rutah (Gozd - Martuljek) postavila nov lesen kozolec, tudi v podrobnostih kar se le da podoben staremu, ki ga je uničil zob časa. »Letos smo v okviru projekta Tradicija in turizem naredili popis kozolcev na območju Gozda - Martuljka in Srednjega Vrha, kjer smo našli 44 kozolcev s skupno 172 okni. Njihovo stanje je v primerjavi z lanskim pregledom stanja na Dovškem polju sicer boljše; približno štirideset odstotkov kozolcev je namreč še uporabnih, dodatnih štirideset odstotkov potrebuje le manjša popravila, dvajset odstotkov pa jih je v takšnem stanju, da so neuporabni in potrebujejo celovito obnovo,« pojasnjuje Klemen Klinar iz agencije Ragor, a žal ugotavlja, se stanje na splošno vendarle slabša.

»Od leta 2000 do danes je bilo odstranjenih najmanj deset kozolcev. V primerjavi z Dovškim poljem je v Rutah in Srednjem Vrhu velika večina, približno tri četrtine kozolcev še vedno z lesenimi stebri in leseno streho. Najdaljši je Jurčev kozolec v Spodnjih Rutah z 12 okni, eden arhitekturno najbolj zanimivih pa je Kajžev kozolec v Spodnjih Rutah. Tega je zadnja zima dotolkla in ga skoraj podrla, zato smo na njegovem mestu postavili nov kozolec, ki se v svojih detajlih čim bolj približuje podobi nekdanjega. Pri obnovi so bili namreč upoštevani vsi detajli, ki oblikujejo tipično podobo kozolca v Rutah. Kozolec stoji na lesenih ''babcah'', celotna konstrukcija in kritina sta leseni, dodane so opore in celo lično izrezljane deščice na čelu strehe.«

Kozolec, na Zgornjem Gorenjskem ga imenujejo stog, je edinstvena arhitekturna posebnost slovenskega podeželja, še poudarja Klinar. »Zaradi sodobne tehnologije jih danes kmetijstvo potrebuje v veliko manjši meri kot nekoč, zato se moramo zavedati, da je njihovo propadanje del napredka in vseh kozolcev zagotovo ne bomo mogli ohraniti. A okrepiti moramo zavedanje, da so kozolci pomemben del slovenske kulturne krajine in dediščine ter s tem tudi del naše skupne identitete.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Humor / sobota, 23. junij 2012 / 07:00

Ta je dobra

Po devetih mesecih Janez se je odločil, da gresta s prijateljem Franceljnom skupaj smučat. Po urah vožnje ju je zajel hud vihar in morala sta ustaviti pri bližnji kmet...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 15. junij 2007 / 07:00

Grafit na "gasilskem" zidu

Na dvorišču gasilskega doma na Jesenicah so pred časom v dobrih tristo urah prostovoljnega dela uredili zid in ga primerno poslikali. Pohvala gasilski ekipi z...

Radovljica / petek, 15. junij 2007 / 07:00

Niso hoteli predati orožja

Radovljica – Prejšnji teden so se v Radovljici srečali poveljniki šestnajstih občinskih štabov Teritorialne obrambe, ki leta 1990 niso oddali orožja tedanji JLA in s tem preprečili popolno...

Zanimivosti / petek, 15. junij 2007 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Danes predstavljamo Drago in Vinka Fortuna s Trstenika. Draga pravi, da se mogoče niti ne zavedata, ali jima priimek prinaša srečo (fortuna pomeni sreča). Spoznala sta se na Goln...

Gospodarstvo / petek, 15. junij 2007 / 07:00

Gorenjska banka spet najboljša

Angleški Finance Central Europe je petič zapored razglasil Gorenjsko banko za najboljšo banko v Sloveniji.

Radovljica / petek, 15. junij 2007 / 07:00

Slaba in preobremenjena cesta

Občina bo izdala odločbo o prepovedi vožnje s tovornjaki po Šercerjevi ulici.