Kupujemo doma in prodajamo v tujino

V Mengšu deluje uspešno izvozno naravnano podjetje Trival antene, ki večino prometa ustvari v ZDA, Aziji in na drugih trgih zunaj Evrope. Direktor podjetja Miran Kozjek prisega na zmerno rast podjetja in zadovoljstvo zaposlenih.

Mengeš – Začetki podjetja segajo v nekdanje kamniško podjetje Svit in kasneje Trival, katerega manjši del se je ukvarjal s proizvodnjo anten za jugoslovansko vojsko že od leta 1965. Po razpadu Jugoslavije so izgubili domala ves trg. S pomočjo Sklada za razvoj, takrat popularno imenovanega Koržetov sklad, so podjetje vendarle uspeli sanirati, a Sklad za razvoj jih je kot najmanj perspektivno enoto Trivala odslovil. »Takrat nas je bilo zaposlenih sedem ''antenarjev''. Dogovorili smo se za odpravnino in skupaj z denarjem za razvoj podjetništva z zavoda za zaposlovanje zbrali okoli petdeset tisoč takratnih nemških mark, kar je bilo dovolj za odkup programa anten,« se začetkov v turbulentnih devetdesetih spominja sedanji direktor Miran Kozjek.

Antene tudi za protiteroristično zaščito

Dobrih dvajset let kasneje Trival antene ustvarijo slabih pet milijonov prometa in veljajo za zanesljivega proizvajalca anten največjim podjetjem v vojaški informacijski in komunikacijski industriji. V preteklosti so izdelovali antene tudi za radioamaterje in mornarico, nato so njihovo proizvodnjo zaradi povečevanja povpraševanja na drugih področjih opustili. Kljub temu je njihov nabor izdelkov zelo pester. »Rad rečem, da delamo vse razen radijskih, televizijskih in radioamaterskih anten. V porastu so antene, ki se uporabljajo pri motilcih za protiteroristično delovanje, kjer motilec frekvenčnega spektra onemogoči aktiviranje bombe na daljavo. Naš udarni proizvod zadnjih let pa so teleskopski antenski stebri,« razlaga Kozjek.

Kot ključna za preboj na trg omenja dva dejavnika. Razvoj interneta, s katerim so se lahko že v drugi polovici devetdesetih predstavili globalnim podjetjem, ter vzpostavitev stika z ameriškim proizvajalcem komunikacijskih sistemov Harris, ki še danes ostaja eden izmed njihovih treh največjih kupcev. »Glavni premik je sodelovanje s Harrisom, ki pomeni referenco. Marsikatero drugo podjetje si je verjetno mislilo, če so dovolj dobri za Harrisa, so tudi za nas. Za tem so sledili še drugi. Danes dvajset odstotkov prometa ustvarimo z izvozom v evropske države, ostalo pa drugod po svetu. Doma ustvarimo le kakšen odstotek prometa,« pravi Kozjek, ki še vedno trdi, da je najboljša reklama kvaliteten produkt. »Za preboj na globalni trg potrebuješ vrhunski izdelek. Ko kupec vidi, da si zanesljiv in da lahko ponudiš kvaliteto, potem se zgodi ''domino efekt'', ko te pograbijo tudi drugi.«

Kaj imaš od življenja, če delaš po dvanajst ur na dan?

Da so pravo izvozno podjetje, priča tudi dejstvo, da veliko večino sestavnih delov in drugega proizvodnega dela zanje proizvedejo slovenska podjetja. Sodelujejo namreč s približno stotimi podjetji, večinoma iz bližnje okolice. »Kot pravi izvozniki kupujemo doma in prodajamo na tuje!« Ker njihova proizvodnja temelji na zunanjem izvajanju, shajajo s sorazmerno majhnim številom zaposlenih. Trenutno jih imajo 15 ter dodatne štiri pogodbene delavce.

Kozjek prisega na zmerno rast v skladu s potrebami trga in zadovoljstvo delavcev. Zato tudi v proizvodnji delajo enoizmensko, najnižji neto prejemek pa ni nižji od tisoč evrov. »Kakšen smisel ima, da delaš po 12 ur na dan kot ponekod po svetu. Kaj imaš potem sploh še od življenja? Globalno se zadeve premikajo v nenormalno smer. Zakaj? Zaradi želje po hitri stalni rasti in še večjem dobičku. Saj bo enkrat zmanjkalo sveta za vse. Verjamem v zdrav, organski razvoj podjetja,« zaključi Miran Kozjek.