Boršč, šašliki in vodka

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Izleti GG / / 07:23

Potovanje po ruskih rekah in jezerih je tudi srečanje z ruskimi jedmi in pijačami. Vodko sem pred tem že poznal, boršč in šašlike pa sem jedel prvič.

Na valovih in jezovih Volge (6)

Vodka je eden od simbolov Rusije. Z njo so tedanji prebivalci prvič splaknili grla v 16. stoletju. Čeprav velja vodka za rusko brezbarvno žgano pijačo brez izrazitega okusa in vonja ter z okrog štiridesetimi odstotki alkohola, skuhano iz žita pa tudi iz krompirja, si njen primat še zlasti lastijo Poljaki, za svojo pa jo imajo tudi v nekaterih drugih državah, ki so nastale na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze. V številnih ruskih muzejih vodke jih je več kot tisoč vrst. Zato so povsem normalna prerekanja, katera je boljša, okusnejša. Vsak prisega na svojo. Na to vprašanje je po mojem mnenju najbolj zvito odgovoril upokojeni profesor Andrej, ki nas je vodil po ogromnem Kirilovem samostanu v Goričiju v bližini Belega jezera: Vodki sta samo dve: dobra in še boljša. Zase lahko povem, da me nobena ni posebej navdušila.

Čisto drugače je bilo z borščem in šašliki. Boršč je značilna ruska zelenjavna juha, obogatena z mesom, ki ji poseben okus in barvo daje rdeča pesa. Z borščem je podobno kot z vodko. Za svojega ga želijo imeti tudi Poljaki, Litovci, Romuni in Ukrajinci. Zame in za večino sveta je ruski. Njihov pregovor pravi: »Boršč in zelje, doma je veselje.« Rusi iz izkušenj tudi povedo, da je boršč najučinkovitejše zdravilo za mačka zaradi preveč popite vodke. Druga ruska jed, ki si jo bom še privoščil, če bom le imel priložnost, pa so šašliki, značilna ruska nabodala, sestavljena iz več vrst mesa. To je jed, brez katere ne mine nobeno rusko praznovanje, noben piknik, noben dogodek, na katerem se srečujejo sorodniki in prijatelji. Ko šašlikom dodajo čebulo, lepinjo in posebno omako, so še posebno okusni. Nam so jih postregli v naravi, na pikniku v Mandrogi ob reki Svir pred njenim izlitjem v Ladoško jezero. Mandroga, kjer je nastalo turistično naselje s trgovinami, igrišči in muzeji in kjer so si premožnejši Rusi zgradili razkošne počitniške hiše in pristanišča za jahte, je bila naša zadnja postaja na poti v Sankt Peterburg, čez valove in jezove Volge in njenih vodnih hčera.

(Konec)