Trije vrhovi v enem dnevu

Matej Hribar in Aljoša Smolnikar sta v manj kot enem dnevu iz Kamniške Bistrice prek Grintovca in Stola prišla na Triglav. Pretekla in prehodila sta traso Treh vrhov.

Kamnik – Zadnjo julijsko soboto sta se Matej Hribar iz Kamnika in Aljoša Smolnikar iz Moravč iz Kamniške Bistrice podala na pot Treh vrhov (3V): Grintovec, Stol in Triglav. Gre za najvišje vrhove naših Alp, Karavank in Julijcev. Skupaj je to pomenilo okrog 108 kilometrov poti in okrog 7700 višinskih metrov. Na cilju sta bila po 23 urah in 34 minutah.

Trije najvišji vrhovi slovenskih gorskih verig

Trasa Treh vrhov je ideja Urbana, Tadeja, Marjana in Rafaela, štirih alpinistov, ki so leta 2009 želeli povezati tri najvišje vrhove slovenskih gorskih verig – in to samo s tekom in hojo. Prvi cilj je bil na koncu stati na Triglavu in drugi, če je možno, to narediti v 24 urah. Njen potek: Kamniška Bistrica–Grintovec (2558 m)–Češka koča–Jezersko–planina Dolga njiva–Kofce–Podljubelj–Ljubelj–Zelenica–Stol (2238 m)–Moste–Zasip– Spodnje Gorje–Zgornje Gorje–Krnica–Radovna–Krma–Konjsko sedlo–Dom Planika–Triglav (2864 m). Do Triglava niso prišli (Kredarica – 31 ur), a navrgli odlično idejo, ki jo je prvi zagrabil in po dopisovanju z Urbanom Golobom glede poteka trase tudi udejanjil Jani Marn iz Vuzenice. V enem dnevu sta jo kasneje in pred Hribarjem in Smolnikarjem premagala še Klemen Triler in Dejan Grm.

Hribar se je letos nanjo podal tretjič in tokrat mu jo je končno uspelo preteči in prehoditi v manj kot 24 urah. »Tokrat je bilo predvsem nekaj več izkušenj, dobro znana trasa in zelo dobra spremljevalna ekipa in sotekač, s katerim sva se dogovorila, da greva skupaj. Z Aljošo Smolnikarjem se poznava že dlje časa in občasno združiva moči pri kakšnih takšnih tekaških zadevah,« je povedal Matej Hribar. Kot pravi, je bil to zanj podvig, ki ga je želel končati. »V ultra trail teku je tako, da obstajajo tekme, ki so ti bolj ljube in take, na katere greš zgolj zato, da dobiš točke, s katerimi se lahko uvrstiš na drugo tekmo. Pri teh projektih, kot je tudi Trije vrhovi, te nekateri bolj pritegnejo, drugi te ne. Opravil sem z Grintovci Ekstremno z izhodiščem v Stahovici, ko v 24 urah prečiš vse dvatisočake (14) v Grintovcih. S prijateljem Janijem Marnom sva za dobro idejo takoj vzela tudi Tri vrhove. Pritegnili so me že zaradi hribov, ker so najvišji v Sloveniji in ker se mi je to zdelo izvedljivo. Ne gre za rekorde, ker obstajajo fantje, ki so hitrejši in jim je rekord bolj primaren cilj, meni pa gre za izpolnitev lastnega cilja, želje. Pobudniki so si zamislili, da bi traso premagali v manj kot enem dnevu, a se je izkazalo, da so premalo tekači, da bi jim to uspelo. Ko je to uspelo mojemu prijatelju Janiju Marnu, sem vedel, da lahko uspe tudi meni,« je še povedal Hribar.

Na Triglav stopila ponoči

Skupaj z Aljošo Smolnikarjem sta se na pot iz Kamniške Bistrice podala ob petih zjutraj, na vrhu Triglava sta bila naslednji dan ob 4.34, slabe pol ure prej kot v enem dnevu. Veliko rezerve ni bilo. »Čez dan je bilo ključnega pomena, da sva z Aljošo uspela narediti nekaj prednosti za zadnji del na Triglav. Glede na moje počutje kasneje, ko smo se mu bližali, se je to izkazalo kot ključno. V Krmo sva prišla z nekaj časovne zaloge. Kasneje so bile noge dobre, pešale pa so mi moči, probleme sem imel s prehrano. Ko zmanjka goriva, se pojavlja slabost, ne veš, kaj se bo še zgodilo, kaj bo sledilo. Zaradi preteklih slabih izkušenj, ker se mi je dogajalo ravno podobno in še malo huje, do zadnjega nisem verjel, da mi bo uspelo oziroma nisem hotel nič predvidevati, delati zaključkov, vse dokler nisem stopil do Aljaževega stolpa,« je predstavil časovno plat podviga. Na Triglav je prvič stopil v nočnem času. »Izbira časa je tudi pomembna. Nočni del, ki sva ga opravila, je bil na koncu v dolini Krme, kjer nimaš kje zgrešiti. To je bilo okrog 28 kilometrov teka po cesti, pravzaprav najbolj duhamorni odsek te trase. Stopiti na Triglav ob nočni uri pa je tudi super, ker še ni obiskovalcev. Imaš mir in nisi nikomur v napoto, niti ne oni tebi. To je bila dobra izbira. Na Triglavu sem bil seveda že podnevi, tokrat pa prvič ponoči, saj sem doslej dvakrat ostal na Planiki in nisem šel do vrha. Moji občutki so bili na ta dan morda malce drugačni. Če bi šel samo na Triglav, se usedel na vrhu in pomalical, bi bilo drugače. Sedaj sem bil utrujen, tudi glava me je malo bolela, nisem bil ravno razpoložen. Sem veliko po hribih in mislim, da nisem s tem Triglavom nič zamudil, če sem okolici posvetil malce manj pozornosti,« je nekaj besed namenil Triglavu ponoči.

Hribar: »Za kaj takega moraš biti pripravljen.«

Na vprašanje, kako dobro je treba biti pripravljen za takšen podvig, je Hribar odgovoril: »To so že leta in izkušnje. Včasih smo tekli krajše gorske teke, potem se je v Sloveniji pojavila Slovenska treking liga, ki je povezana z orientacijo in sem v njej tekmoval tri, štiri sezone. Nabral sem si tudi kar veliko izkušenj. Potem so se prišle organizirane trail, ultra trail tekme. Nekaj sem nastopal tudi v tujini. Lani sem uspešno zaključil z največjim ultra trail maratonom na svetu, legendarnim Ultra trail du Mt. Blanc. Tako stopnjuješ telesno pripravljenost, jasno pa je, da je sproti treba vsaj malce poskrbeti tudi za prehrano, da je telo pripravljeno na tak izziv. Vsaj mislim si, da ne more iti kar vsak, čeprav me včasih nekateri res presenečajo in si mislim, da se morda jaz moram ubadati s preprekami, preden mi nekaj uspe. Nekateri, vsaj zdi se mi tako, gredo dosti zlahka skozi. Mislim, da moraš biti kar pripravljen, da se lotiš česa takega.«

Hribarja in Smolnikarja je na poti spremljala spremljevalna ekipa: Jani Marn, Tanja Nose, Rok Spruk in Uroš Košir.