Motnja ravnotežja, izziv za vse vpletene

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Nasveti / sobota, 5. avgust 2017 / 07:26

Matej Svetec, dr. med., je specialist otorinolaringologije in v ambulanti GroMed v Kranju obravnava tudi bolnike z motnjami ravnotežja. Za bolnika je težava zelo moteča, za zdravnika pa je stanje velik izziv. Z njim smo se pogovarjali o tej pereči problematiki.

Kaj je motnja ravnotežja? Kdo v populaciji je za take težave najbolj dovzeten?

"Motnja ravnotežja ali iluzija gibanja ni bolezen, ampak je simptom nekega obolenja. Lahko se pojavi kot vrtoglavica (predmeti se vrtijo okoli človeka ali se človek sam vrti v okolici) oz. kot omotica (občutek negotovosti v prostoru v smislu nezanesljive stoje ali hoje, strahu pred padcem, lahkotnosti v glavi …). Vrtoglavica je prehodna motnja v delovanju ravnotežnega aparata. Vedno je zoprna , a izjemoma nevarna – predvsem če se pojavi v trenutku, ko lahko pride do resnih poškodb, kot je npr. padec pri delu na višini. Omotica je simptom nekega organskega ali psihološkega dogajanja v organizmu, lahko gre le za subjektivno neprijeten občutek ali pa je kazalnik obolenja. Vzroki za nastanek motenj ravnotežja se v različnih starostnih skupinah razlikujejo in tako se razlikuje tudi način obravnave ter zdravljenje. Glede na študije je incidenca motenj ravnotežja v populaciji 5–10-odstotna, pri ljudeh nad 65. letom starosti pa se lahko povzpne tudi na 40 odstotkov. Dovzetni so predvsem posamezniki s pridruženimi kroničnimi boleznimi (slabokrvnost, hormonske motnje, bolezni srca in ožilja, bolezni živčevja, slabovidnost in naglušnost, psihiatrične bolezni …) in s stanji po poškodbi glave ter hrbtenice."

Kako lahko posameznik dojema motnjo ravnotežja in na kaj moramo biti pozorni?

"Pri vrtoglavici ima bolnik občutek močne splošne prizadetosti. K temu pripomore tudi vegetativna reakcija, ki se kaže s slabostjo in bruhanjem ter potenjem in bledico, pojav strahu pred resnostjo obolenja pa težave še stopnjuje. Pri kroničnih težavah z vrtoglavico se pojavijo še nezadovoljstvo, moteno osebno življenje in zmanjšana motiviranost za delo. Bolnik ne more sam oceniti, kako resne so nenadne težave z ravnotežjem. Trenutna prizadetost ga ovira pri verodostojnem podajanju podatkov. V veliko pomoč je že opredelitev, ali težave dojema kot občutek gibanja in vrtenja ali občutek nihanja in opitosti ali občutek lahkotnosti v glavi in strahu pred izgubo zavesti. Predvsem moramo biti pozorni na pridružene težave: dodatne motnje vida ali okvare sluha, pojav težav z govorom, občutek nemosti kože ali nemoči v mišicah (obraz, okončine), motnje spomina in koncentracije, glavobol … V primeru naštetega je treba takoj poiskati zdravniško pomoč. Pri tem je zaželena prisotnost bližnjega, ki bo po potrebi dopolnil manjkajoče podatke iz anamneze in nudil prizadetemu dodatno psihološko oporo."

Kakšna je začetna diagnostika v vaši ambulanti?

"Natančen opis težav je pri diagnostiki vrtoglavice zelo pomemben, tako lahko z veliko verjetnostjo sklepamo o vzroku za nastanek motnje ravnotežja in s tem prihranimo bolniku nepotrebne preiskave ter obiske pri različnih specialistih (pogosto se ne pomisli na psihične težave ali izčrpanost in zamolči uživanje psihoaktivnih substanc ali redne terapije). Osebni ali dežurni zdravnik oz. specialist druge dejavnosti (nevrolog, internist, oftalmolog), ki na svojem področju ni našel vzroka za bolnikove težave, ob sumu na periferne motnje ravnotežja bolnika napoti k otorinolaringologu. V naši ambulanti takega bolnika ves čas obravnave opazujemo, ocenimo njegov spomin in retoriko ter subjektivno dojemanje težav, sledi klasičen ORL-pregled in testiranje funkcije možganskih živcev, preverimo bolnikovo stojo in hojo ter njegovo koordinacijo. V drugem delu preverimo podajnost bobničev (timpanometrija) in kvaliteto sluha (audiometrija) ter na več načinov testiramo ravnotežni aparat v notranjem ušesu (vestibulonistagmografija). Slednja preiskava je pogosto bolj neprijetna pri ljudeh, ki ne prenašajo višine, vrtenja ali vožnje."

Ali obstaja učinkovita terapija, ki so jo deležni vaši pacienti?

"Zdravljenje se vedno začne z obrazložitvijo zdravnikovih ugotovitev. Bolnika opogumimo in pomirimo ter se dogovorimo za morebitno nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje. Pridobitev bolnikovega zaupanja je zelo pomembna, saj tako izgubi občutek vdanosti v usodo in dobi motivacijo za sodelovanje pri reševanju zdravstvenih težav. To je pravi trenutek za pogovor o smiselnosti rednega izvajanja vaj za ravnotežje (z rednim izvajanjem Brandt-Daroffovih vaj se vzpostavi novo ravnotežje, ki bolnika povrne v kolikor je le mogoč normalen ritem življenja). Pri benigni položajni vrtoglavici (najpogosteje se pojavi pri obračanju v postelji) naredimo Epleyjev ali Semontov repozicijski manever in tako bolnika pozdravimo. Za zdravljenje vrtoglavice uporabljamo tudi zdravila. Na voljo je Betahistin, ki vpliva na prekrvavitev v notranjem ušesu in pospešuje centralno kompenzacijo. Slednjo pa zavirajo pomirjevala, ki jih zaradi tega predpišemo le za kakšen dan ob najhujših ravnotežnih motnjah. Po potrebi zdravimo tudi slabost z bruhanjem, takrat predpišemo zdravila proti slabosti in svetujemo zadostno uživanje izotoničnih napitkov. Za zdravljenje kroničnih simptomatskih ravnotežnih težav ali za preprečevanje morske bolezni imamo na voljo tudi Cinarizin."

Zakaj ste se pri Gromed odločili sodelovati s specialistom internistom?

"Omotice imajo lahko zelo različne vzroke, ki so pogosto internistični (slabokrvnost, motnje srčnega ritma ali prekrvavitve srca, nihanje krvnega tlaka, prebavne motnje, hormonske motnje …), in sodelovanje s spec. internistom bo omogočalo bolj celostni pristop k bolnikom z motnjami ravnotežja. Več o tem, kaj lahko pričakujete na obravnavi pri spec. internistu, bo povedala Ana Debevc, dr. med., spec. internistka, ki bo svetovala ljudem v ambulanti GroMed v Kranju. Na spletni strani http://antiageanasan.com/ je več o njej, če pa povzamem njeno predstavitev: »V internistični ali kardiološki ambulanti se pogosto znajdejo bolniki, ki potrebujejo celostno diagnostiko v obravnavi zaradi nenadne izgube zavesti (t. i. sinkopa) ali v obravnavi zaradi občutka izgube ravnotežja. V odkrivanju vzroka sinkop in omotic je najpomembnejša bolnikova zgodba, natančen opis okoliščin in poteka dogajanj ob nastanku omotice lahko pojasni njen vzrok. Prav tako je pomemben opis hitrosti nastanka, trajanje težav in spremljajoča stanja (uhajanje urina, ugriz v jezik, visok ali nizek krvni tlak, hitrost bitja srca …). Po pridobitvi informacij iz anamneze se najprej odločimo za pregled in nato za nadaljnje preiskave, napotimo na ciljane laboratorijske preiskave krvi, izmerimo krvni tlak in posnamemo EKG (pokaže srčni ritem in lahko tudi nakazuje na bolezni srčne mišice). Glede na ugotovljeno se nadalje lahko odločimo za Holter EKG (24-urno snemanje srčnega ritma), ultrazvok srca (videz in delovanje srca), obremenilno testiranje (ocena prekrvavitve srca med naporom s pomočjo EKG-ja). Pri omoticah so za internista pomembni anamnestični podatki: izguba zavesti, prisotnost težkega dihanja med naporom, sočasna bolečina v prsnem košu v mirovanji ali med naporom.« Ste se kdaj vprašali, zakaj so nekateri starejši v tako dobri kondiciji za svoja leta in nimajo težav z ravnotežjem? Nekaj je genetika, veliko pa je način življenja. Več o »anti-aging« svetovanju in preprečevanju motenj ravnotežja pri internističnih obolenjih se bo Ana Debevc razpisala v Kranj­čanki 25. avgusta."