Telefon moti voznike

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 1. avgust 2017 / 15:29

Tudi nevroznanstveniki so s poskusom dokazali, da uporaba mobilnega telefona med vožnjo povečuje verjetnost za kritične napake voznikov. Se obeta strožja kazen za tovrstni prekršek?

Kranj – Javna agencija za varnost prometa (AVP) bo državnemu zboru znova predlagala spremembo 35. člena zakona o pravilih cestnega prometa, da se vozniku, ki uporablja mobilni telefon med vožnjo, poleg globe 120 evrov izreče tudi sankcija treh kazenskih točk. Zaostritev kazni bodo na AVP utemeljili tudi z izsledki nevroznanstvenega poskusa o vplivu uporabe telefona med vožnjo na delovanje naših možganov, ki so ga nedavno izvedli s strokovnjaki iz podjetja za aplikativno nevroznanost BLCKB in šolo vožnje Ježica. »Uporaba mobilnega telefona med vožnjo mora v naši družbi postati nesprejemljiva in nedopustna. Ko bomo začeli kot družba razmišljati tako, bomo vedeli, da smo na pravi proti,« ob tem pravi Igor Velov, direktor AVP.

Cilj edinstvenega nevroznanstvenega poskusa, najverjetneje prvega, ki je potekal v realnih pogojih vožnje, in ne v simulatorju, je bil slovenski pa tudi tuji javnosti dokazati in jo prepričati o nevarnosti uporabe telefona med vožnjo. V naravnem okolju in pod nadzorom inštruktorja vožnje so tako spremljali dogajanje v možganih voznika med realno vožnjo ob različnih motnjah – SMS-sporočila, pošta na družbenih omrežjih in klici. »Ugotovitve so jasne in veljajo prav za vse voznike ne glede na izkušnje, starost ali spol: telefon popolnoma prevzame možganske kapacitete. Tudi ob klicu, ki je morda videti najbolj nedolžen, naše oči gledajo, a možgani ne vidijo,« je razložil Velov.

Vsak od osemnajstih udeležencev poskusa je odvozil 20-minutno traso v realnem prometu, vmes pa je prejel po tri klice, SMS-sporočila in sporočila na družabnih omrežjih. Na vsakega od teh motilcev se je moral nemudoma odzvati, na sovoznikovem sedežu pa je medtem za njihovo varnost skrbel učitelj vožnje iz šole vožnje Ježica, da so lahko raziskavo izvedli povsem varno in v realnih pogojih na cesti, je potek poskusa opisal dr. Luka Zevnik, predstavnik podjetja BLCKB.

»Če primerjamo možgansko aktivnost med vožnjo brez motenj z aktivnostjo med telefonskim pogovorom, je prisoten jasen trend, ki nakazuje, da so med pogovorom vidna področja možganov manj aktivna,« je enega od znanstvenih vidikov raziskave predstavil Jurij Dreo, nevroznanstveni EEG-analitik. Še bolj jasne in statistično značilne rezultate pa kaže vpliv pisanja SMS-sporočil in rabe družabnih omrežij na našo pozornost. Največja razlika je vidna prav pri povečani aktivnosti čelnega režnja, ki je ključen za učinkovito usmerjanje pozornosti oz. t. i. izvršilne funkcije. Naše možganske kapacitete so omejene in ko opravljamo več nalog hkrati, posameznih enostavno ne moremo izvajati učinkovito. Naši možgani torej niso dobri v večopravilnosti. Zelo se poveča tudi obremenitev naših gibalnih (motoričnih) področij motoričnega korteksa, saj se namesto zgolj vožnji posvečamo tudi tipkanju. Enako velja za temenski reženj, ki skrbi za koordinacijo in orientacijo v prostoru in tudi kaže znake preobremenitve. Preobremenitev vseh teh funkcij (pozornosti, gibalnih veščin in koordinacije) z večopravilnimi nalogami lahko vodi do zmanjšanja kvalitete vožnje in posledično do povečanja verjetnosti za kritične napake med vožnjo, so svoje ugotovitve strnili nevroznanstveniki.

»Upam, da so ti nevroznanstveni izsledki še en impulz več za vsakega od nas in da nam dejansko pride do živega sporočilo o nevarnosti rabe telefona med vožnjo. Ugotavljamo, da so klasične metode ozaveščanja javnosti manj učinkovite, da bi ljudem dejansko dopovedali, kako pomembna je pametna vožnja. Zato smo se odločili, da h klasični medijski kampanji dodamo še dodaten nivo nevroznanosti. Mogoče bi moral vsak voznik osebno doživeti to izkušnjo, da bi končno res prenehali s to nevarno prakso,« je poudaril Velov. AVP je rezultate raziskave predstavila tudi s spletnim videom.