Večina žuželk še neznanih

V Domžalah so odprli največjo razstavo žuželk v Srednji Evropi z naslovom Svet žuželk, na kateri je na ogled skoraj 50 tisoč različnih vrst, med njimi tudi endemit – domžalski jamski hrošček simon. Čeprav med živalskimi vrstami prav žuželke največkrat prezremo, ta razstava dokazuje, da gre za živali, ki imajo v naravi izjemno vlogo.

Domžale – V svetu živi na desetine milijonov živalskih vrst, povprečno izobražen človek pa jih zna našteti le kakih sto. Žuželk še toliko manj, čeprav med živalmi po številu vrst kraljujejo. Sodijo namreč med najbolj obsežno živalsko vrsto. Strokovnjaki pravijo, da jih je po statističnih ocenah v svetu med tri in osem milijonov, po optimističnih ocenah pa celo trideset milijonov vrst, od tega pa je večina neznanih, torej znanstveno neopisanih.

Bioindikatorji, ki opozarjajo na napake človeka

»Žuželk je veliko več vrst, kot so strokovnjaki še nedavno ocenjevali, vendar so mnoge med temi že danes za zmeraj izgubljene – večina predvsem zaradi spreminjanja narave po meri človeka. Glavna naloga našega zavoda, ki smo ga ustanovili pred sedmimi leti, je promocija narave, naravne dediščine in biotske pestrosti – še posebej pa smo se posvetili žuželkam. Prav žuželke nam namreč lahko zelo veliko povedo o stanju kopenskih ekosistemov, saj so neke vrste bioindikatorji – skupina, ki nam (predvsem metulji) pove, ali je v naravi prižgana kakšna rdeča luč ali ne – dajejo nam znak, da nekaj ne delamo dobro v okolju, v katerem živimo. Prav na to želimo opozoriti s to pregledno učno razstavo. Ljudje žuželke v svojem okolju namreč pogosto kar prezremo ali le površno opazimo,« pravi Gregor Torkar, direktor zasebnega zavoda EGEA, ki je prejšnji teden v središču Domžal (v prostorih nekdanje banke nad priljubljeno otroško trgovino v SPB-ju) na kar 500 kvadratnih metrih površin uredil pregledno, poučno in zelo zanimivo razstavo Svet žuželk, ki zaradi svoje pestrosti (na ogled je kar okoli 50 tisoč različnih vrst žuželk) velja za največjo v Srednji Evropi.

Žuželke so se razvile iz rakov

Razstava, katere koordinator je agronom, entomolog in ljubiteljski zbiratelj, a tudi v tujini cenjen strokovnjak za žuželke Stanislav Gomboc iz Kranja, je razdeljena v več sklopov. V vhodni avli je na ogled nekaj vitrin, ki prikazujejo življenjsko okolje žuželk – cvetoči celinski travnik, gorski travnik in celinski listopadni gozd, ter »arhitekturne mojstrovine« žuželk, kot so osirji, čebelnjaki, mravljišče in termitnjaki. Posebej so predstavljeni razvojni krog pri žuželkah, življenjska okolja, kot so mlaka, travniki, kamnišča in prodišča, gozdovi, grmišča, obdelovalne površine, jame idr., razlike med spoloma, endemiti (tudi domžalski hrošček simon, ki domuje v Železni jami, odkril pa ga je jamar Simon Robič), največje žuželke pri nas (veliki nočni pavlinček, žagarica, egipčanska kobilica, bogomolka, rogač in kačji pastir) in v svetu, hišne žuželke (molji, ščurki, uši …). Predstavljen je tudi izvor žuželk in njihova delitev po sistemskih skupinah, kjer izvemo, da so žuželke genetsko bližje rakom kot pa pajkom; izhajajo namreč iz morja, na kopnem pa so se prilagodile na nove razmere. Razstavo bogatijo tudi številne risbe in fotografije, predvsem pa na stotine primerkov žuželk, ki dokazujejo neverjetno pestrost te živalske vrste.

Največ jih domuje na hrastu

Sprehod po razstavi nas obogati z vrsto zanimivosti. Nekateri metulji čez krila merijo zgolj dva milimetra in živijo med dvema povrhnjicama lista. Večina novih vrst žuželk k nam pride z okrasnimi rastlinami, turizmom in prometom, in čeprav večini ne zadiši, če jih omenimo kot hrano, Stanislav Gomboc zatrjuje, da zagotovo ne obstaja nihče, ki jih še ne bi jedel. Nekatere vrste so namreč za naše oči premajhne, a zato stalno prisotne v hrani. »V glavi zelja denimo živi ogromno resarjev. Poleg tega so žuželke prihodnost prehrane. Razmnožujejo se zelo hitro, malo onesnažujejo in so hranilno veliko bolj bogate kot denimo sesalci, ne nazadnje pa tudi ne čutijo bolečine tako kot vretenčarji, ker nimajo tako razvitega živčnega sistema,« razlaga Gomboc, ki je prava enciklopedija zanimivosti o žuželkah. Pravi še, da se do odraslih primerkov razvijejo le do štirje odstotki jajčec, vse ostalo konča kot hrana drugim živalskim vrstam. Največji gostitelji žuželk pri nas so hrastova drevesa, kjer lahko živi kar 1500 vrst žuželk. Na Slovenskem (predvsem na Primorskem) lahko najdemo tudi termite, škržati, ki jih navadno povezujemo z dopustom na morju, pa so zaradi sprememb podnebja postali stalnica tudi na Gorenjskem.

Zanimivo je tudi to, da so tudi pri žuželkah samci na videz lepši od samičk, da pa imajo bistveno krajšo življenjsko dobo, saj se pri iskanju samic in dvorjenju hitro izčrpajo in zato zgodaj umrejo.

Razstavo bodo še dopolnjevali

Razstava bo v Domžalah na ogled vsaj do januarja, vsak dan (razen ponedeljkov in praznikov) med 10. in 18. uro, člani zavoda EGEA pa jo bodo še dopolnjevali in po potrebi spreminjali. Pripravljajo tudi različne delavnice, predavanja in programe za vse starostne skupine.