Simon Tadej Volbenk Grahovar in Dizmova bratovščina

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / sobota, 29. julij 2017 / 15:31

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (109)

V Tržiču se je 25. julija 1709 rodil slikar miniaturist Simon Tadej Volbenk Grahovar. Študiral je v Gradcu, od leta 1739 pa je bil deželni uradnik v Ljubljani. Kot eden od najuspešnejših slikarjev svojega časa je dosegel, da je v Spominski knjigi Dizmove bratovščine za njene člane naslikal 198 podob grbov s slikovno ponazorjenimi gesli. Knjigo sedaj hrani Arhiv Slovenije.

Grahovarjeve miniature so nastale v obdobju 1740–1744, ob tem je naredil tudi veliko drugih nabožnih sličic na pergament in urezal nekaj slik na bakrene ploščice. Pri delu sta se mu pridružila tudi sin Nikolaj (1750–1810) in hčerka Nikolaja (1742–1814), prav tako slikarja. Nikolaja se je pozneje odločila za samostansko življenje v Gradcu in tam umrla kot redovnica.

Tudi ob delu tržiškega slikarja se lahko seznanimo z dogajanjem o stanju in povezavah tedanjih umetnikov, ki so izhajali predvsem iz plemiških družin, to je o Dizmovi družbi. Začelo se je leta 1688, ko je Wolfgang Sigismund pl. Künpach, tedanji upravitelj rudnika živega srebra v Idriji, ustanovil laično družbo plemenitih mož, »plemičev po krvi ali po zaslugah«. Njihov namen je bil delati v javno dobro, »za ohranitev zaupanja in za pospeševanje lepih in poštenih navad«, kot so zapisali. Ni šlo za še eno od cerkvenih družb, kakršnih je bilo v tistem času veliko, ampak bolj za nekaj takega, kot so današnji rotarijanci ali lionsi.

V skladu z duhom tedanjega časa so dizmovci častili pobožnost. Za zavetnika so si izbrali sv. Dizmo, spreobrnjenega razbojnika, ki je bil križan skupaj s Kristusom. Posvetil ga je sam Kristus, veljal pa je za priprošnjika umirajočih. V ljubljanski stolnici so si dizmovci naročili in plačali lastni oltar in grobnico, ki stoji desno od glavnega oltarja.

Število članov družbe sv. Dizme je bilo sprva omejeno na 26, kasneje pa se je ta meja zvišala na 51. Da je le šlo za ekskluzivno druščino, priča zapis, da medse niso sprejeli nikogar, ki »ni plemenitega stanu ali ni graduiral (akademski naslov) oziroma ni v kaki ugledni službi«. V Dizmovo bratovščino so bili vključeni pomembni slovenski izobraženci tistega časa, njeni člani pa so postali jedro leta 1698 ustanovljene Akademije delovnih (Academia operosorum). Tri leta kasneje so bili tudi med ustanovitelji prvega glasbenega združenja na Slovenskem (Academia philharmonicorum).

Kmalu po ustanovitvi družbe sv. Dizme je začela nastajati spominska knjiga. Vsak član se je predstavil s celostransko ilustracijo, v katero je bil vključen na vrhu latinski rek in izbrano nemško člansko ime, v sredini osebni ali družinski grb z življenjskim motom člana, spodaj pa še lastnoročni podpis. S faksimilirano izdajo spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizme smo dobili vpogled v življenje plemstva na Slovenskem.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem se je 25. 7. 1850 rodil pisatelj Jakob Bedenek.

Na Olševku pri Kamniku se je 26. 7. 1854 rodil čebelar Jakob Virjent. Čebelarstvo je pospeševal z nekaterimi spremembami starega panja, ki je nato dobil po njem ime virjent.

V Radovljici se je 26. 7. 1898 rodil strokovni publicist, urednik in čebelar Vlado Rojec.

V Nasovčah pri Komendi se je 29. 7. 1835 rodil ljudski umetnik, mlinar in rezbar Lovrenc Erzar.