Žaba v žolci
Vnukova fotografija v viteški obleki s srednjeveških iger v madžarskem Višegradu me je spomnila na enega najlepših muzejev, kar sem jih kdaj videla. Na bogastvo vezenin iz kraja Mezököveds čisto na severu Madžarske. Njihova poročna noša z nevestino krono je neverjetna in so jo upodobili tudi na znamkah. Kraj se ponaša s tolikšnim obiljem vezenih vzorcev, ki jih nisem še nikjer zasledila. Polni cvetovi živih barv, prepasice, razkošne bluze in moške srajce … Ni čudno, da obstaja stara legenda o travniku rož, ki ga je pozimi zahteval turški paša, da bi dekle lahko dobilo v 'zamož' fanta, ki je bil namenjen za janičarja v Carigradu v času, ko so Turki strahovali Evropo. A ta zgodba ima še čas do prvih zmrzali. Precej mlajša je tista iz Miskolca, nedaleč od slovaške meje, ki je kulinarično humoristična. Miskolc je bil v 19. stoletju bogato mesto z izjemno razvito jeklarsko industrijo (danes ima okoli 160.000 prebivalcev), ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja žal propadla. Vozarji, ki so vozili surovino iz sedanje Slovaške, so se zelo radi ustavljali v Pipa čardi v mestnem središču. Čarda je bila stara, znana po krepki 'košti'. A tistega poletnega dne je šlo v čardi vse narobe. En sam kuhar, en sam natakar. Kuhar ni imel ne golaža ne bograča ne rebrc, ampak napol zmrznjeno žolco. Odnesel jo je v hudo mrzlo klet, da se strdi, medtem ko so vozarji veselo pili. Imel je srečo in smolo obenem. Žolca se je res bliskovito strdila, a pred tem je vanjo skočila žabica, katere sestric je bilo v kleti kar precej, in v hladu otrpnila. Natakar, ki je hite stregel, živalce v žolci ni opazil. V čardi pa je bilo vroče in žolca je postajala mehkejša. Žabica se je začela prebujati, saj je hlad popustil. Si predstavljate gosta, ki mu je tako rekoč za vrat skočila žaba. O groza!!! Nato pa bučen, zelo bučen smeh in dovolj časa, da so vozarji počakali na kaj bolj izdatnega. Od takrat je v navadi madžarski pregovor: »Mežikaš kot žaba v žolci!« Ker je za žolco res prevroče, svetujem jed, ki je poleti priljubljena po vsej Madžarski.
Poletni golaž s papriko
Za 4 osebe potrebujemo: olje, 1 kg govedine, zrezane na 1,5 cm velike kocke, 2 veliki, grobo zrezani čebuli, 4 stroke česna, 250 g gob; zelo dobre so lisičke, 500 g paprike; 1 rdečo, 1 zeleno, 1 rumeno papriko, vse zrezane na kocke, 3 žlice paradižnikove mezge, 500 ml puste čiste goveje ali zelenjavne juhe, 250 ml suhega rdečega vina, 1 žlico sladke paprike, 1 žlico pekoče paprike, 1 žličko timijana, sol.
Na kocke narezano meso močno opečemo na olju in ga vzamemo iz ponve. Na maščobi prepražimo na grobo narezane čebulo in nalistan česen. Nato stresemo meso spet v ponev, posujemo s papriko in prepražimo. Dodamo paradižnikovo mezgo, mesno ali zelenjavno čisto juho in po želji tudi vino. Kuhljamo še dve uri, dokler se meso ne zmehča. Pridamo na kocke zrezano papriko in grobo nalistane gobe ter kuhljamo še 20 minut. Solimo po okusu. Pet minut, preden je golaž kuhan, dodamo še svež ali posušen timijan. Ponudimo s slanim krompirjem in žlico kisle smetane na osebo.
Pa dober tek!