Življenjska moč Kristine Šuler

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (108)

Kropo sta seveda najbolj zaznamovala fužinarstvo in umetno kovaštvo. Med drugim pa je zanimivo tudi njeno ime oziroma ime hudourniškega potoka Kroparica, ki se izliva v potok Lipnica. Na odseku svojega toka skozi naselje se namreč v deževnih obdobjih peni kakor vrela voda, krop. Po tem je nastalo ime Kropa.

V drugi največji fužinarski hiši v Kropi se je lastniku dveh fužinic ter vigenjcev Benjaminu Šulerju, po domače Šmeli, 17. julija 1866 rodila pesnica Kristina Šuler. Njena mama Hedvika, rojena Potočnik, je bila iz najpremožnejše kroparske hiše, po domače Pri Johanu.

Po osnovni šoli v Kropi je osem let obiskovala samostansko šolo v Škofji Loki, nato pa učiteljišče v Ljubljani. S 14 leti je pod vplivom šole v Škofji Loki začela pisati nemške pesmi, vendar je bila pri Šulerju v Kropi doma slovenščina. Z materjo je doma govorila slovensko. Njen oče je vodil sejni zapisnik Spodnje fužine v slovenskem jeziku, starejši bratje pa so iz šol prinašali slovensko narodno zavest in slovenske knjige.

Kljub temu da je imela na učiteljišču na teden samo eno uro slovenščine, je z lastno prizadevnostjo in branjem pridobila takšno znanje slovenskega knjižnega jezika, da je začela pesniti v slovenščini. Pozneje je šolski nadzornik Fran Levec njo in Vido Jeraj štel za edini učiteljici v svojem okraju, ki govorita pravilno slovenščino. Kristina Šuler je deset let učiteljevala v Bohinjski Bistrici, dve leti v Šmartnem pod Šmarno goro, 23 let na Stari Gori (Sv. Duh) v Slovenskih goricah, leta 1929 pa se je preselila v Ljubljano.

Kljub družinskim težavam ob skrbi za obubožanega oslepelega očeta, za sestro in brata je v Bohinjski Bistrici ob spodbudni slovstveni družbi Frana Saleškega Finžgarja in Vide Jeraj, živela najsrečnejše, najplodovitejše, najbolj obetajoče obdobje življenja. V svet je začela pošiljati svoje pesmi. Poleg nežnih liričnih podob iz narave in izpovedi prekipevajoče življenjske radosti in obupa pričakujoče ljubezni. Njen »vodnik in učenik« pesniški svetovalec A. Medved je menil, da lahko postane »največja slovenska pesnikinja«, vendar se je grdo obregnil ob njene za tiste čase pač nekoliko drzne ljubezenske pesmi.

Ko je leta 1901 izgubila očeta in neporočena rodila hčer Kristo, je odšla na manj ozkosrčno in tedaj manj klerikalno Štajersko. Postala je svetovalka odraslim, zlasti materam. Svoje pesmi je pošiljala v različne revije in časopise. Med obema vojnama se je Šulerjevi svet vse bolj odmikal. Kljub najbridkejši bolečini, ko je bila hči nekaj let zaprta zaradi Informbiroja in je umrla pol leta pred materjo, je vseeno ostala bistra in ustvarjalna. Pesniške zbirke ni izdala nikoli in je zato manj znana, kot bi si zaslužila.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Steinachu v Avstriji se je 22. 7. 1876 rodil perutninar Anton Lehrmann. Zaposlil se je v Predilnici v Tržiču. Ustanovil je Prvi kranjski perutninarski zavod. Zveza društev rejcev pasemskih malih živali podeljuje od leta 1983 plaketo Antona Lehrmanna.

Valentin Vodnik je 23. 7. 1811 poslal francoskemu guvernerju Ilirskih provinc posebno spomenico, v kateri je poudaril, da se »jezik Ilircev deli na srbsko in slovensko narečje«.

Cesar Franc I. je 23. 7. 1814 poslal prebivalcem v ilirskih deželah poziv, da mu po porazu Francozov prisežejo ponovno zvestobo.