Koalicija tudi o arbitraži

Zunanji minister Karel Erjavec je predlagal, da o pomnožitvi hrvaških incidentov v Piranskem zalivu po razglasitvi arbitražne odločbe obvesti podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa.

Erjavec bi pisal Evropski komisiji

Koalicijski partnerji so pred včerajšnjo sejo vlade razpravljali o implementaciji arbitražne razsodbe in enostranskih dejanjih Hrvaške v Piranskem zalivu. Zunanji minister Karel Erjavec si je obetal celo pooblastilo koalicije, da o kršitvah Hrvaške obvesti podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa. Kot je dejal, je bilo po odločitvi arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško 52 incidentov enostranske narave oziroma kršitev morske meje, ki jo je določilo arbitražno sodišče. Takšna enostranska dejanja so po njegovem mnenju neposreden poseg v suverenost Slovenije in suverenost šengna. Počasi se daleč pride, pa se je na Erjavčeve besede – Erjavca je podprl tudi predsednik SD Dejan Židan – odzval predsednik državnega zbora Milan Brglez. Po Brglezovem mnenju Slovenija ne bi smela imeti dvojne zunanje politike in bo vlada lahko aktivno in legitimno delovala ter udejanjala arbitražno razsodbo šele, ko bo parlamentarni odbor za zunanje zadeve potrdil načrt ali okvirno časovnico implementacije arbitražne razsodbe. Zavedati se je treba, da udejanjanje arbitražne razsodbe trenutno podpira Evropska unija pa tudi države članice, ob nepremišljenih dejanjih pa bi nam podporo lahko odtegnile, je še opozoril Brglez in dodal, »da ne smemo iskati volilnih glasov na temah, ki so nacionalnega pomena«. Predsednik republike Borut Pahor pa, za mnoge presenetljivo, razmišlja, da ne bi zavrnil možnosti novega dvostranskega dogovora, če bi se »izkazal kot nujen za mirno implementacijo arbitražne sodbe in bi se o tem dogovorili obe vladi po tehtnem premisleku z obema parlamentoma«. Po njegovem mnenju je sicer »Hrvaška razumela, da je pošteno, če sporazum, ki ga je podpisala, spoštuje«, in bo tudi prej ali slej ugotovila, da mednarodna skupnost želi, da se to vprašanje enkrat za vselej reši in da ni druge rešitve, kot da spoštuje mednarodno pravo.

Hrvaški dodeljena izjema glede terana

V sredo je začel veljati delegirani akt za dodelitev omejene izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran, čemur pa Slovenija nasprotuje in napoveduje, da bo do konca avgusta vložila tožbo proti Evropski komisiji. Delegirani akt Hrvaški dovoljuje, da ime sorte grozdja teran uporablja izključno za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogoji, da bosta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da bo napis teran manjši. Poleg tega je mogoče vina Hrvatska Istra, proizvedena pred uveljavitvijo akta, prodajati do izčrpanja zaloge, tudi če ne spoštujejo pogojev za označevanje. Evropska komisija ob tem zatrjuje, da je teran še vedno zaščiten kot izključno slovensko vino in da pogoji za označevanje zagotavljajo, da potrošniki ne bodo zavedeni. Slovenija na drugi strani poleg negativnega učinka za slovenske proizvajalce terana opozarja tudi na nepregledno delovanje komisije, ki da je tudi prekoračila svoje pristojnosti. Kmetijski minister Dejan Židan kot posebej problematično poudarja dejstvo, da Evropska komisija z delegiranim aktom legalizira obstoječe nezakonito označevanje proizvodov in za nazaj legalizira kršitve pravnega reda EU.

Spomenik miru in sprave

Pred tednom dni so na Kongresnem trgu v Ljubljani odkrili osrednji državni spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam, s katerim se po besedah predsednika republike Boruta Pahorja slovenski narod vzpostavlja kot zrela nacija. Spomenik nagovarja k miru in spravi, znotraj naroda in z drugimi, je poudaril. Ob začetku slovesnosti je državna delegacija k spomeniku položila venec. Poleg Pahorja so jo sestavljali tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez, premier Miro Cerar in predsednik državnega sveta Mitja Bervar, načelnik generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman in namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar. Po državnem delu prireditve je s kratkim kulturnim programom sledila molitev za žrtve, ki jo je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Postavitev spomenika je sicer določila novela zakona o vojnih grobiščih leta 2009. Na njem je zapisana prva kitica pesmi Otona Župančiča, posvečena narodnim herojem, ki jo je pesnik v rokopisu iz leta 1949 zapisal v obliki: »Domovina je ena / nam vsem dodeljena, / in eno življenje, / in ena smrt.« Postavitev spomenika je državo stala skoraj 1,25 milijona evrov. Na simbolno vlogo spomenika večina parlamentarnih strank gleda pozitivno, zelo kritični pa so do njega v Levici in SDS. Predsednik SDS Janez Janša mu je tako pripisal »novo izkrivljanje resnice«, poslanka Levice Violeta Tomić ga je označila za »spomenik političnega oportunizma«.