Rešili zapuščenega pujska

Na Rudno pri Železnikih se je minuli petek po več mesecih tavanja zatekel zapuščeni vietnamski prašič. Vaščani so poskrbeli zanj in mu pomagali do novega doma.

Železniki – Na Rudnem pri Železnikih je bil minuli konec tedna prava atrakcija izgubljeni vietnamski prašič, ki je že lep čas taval naokoli. Ko je v petek zvečer pritaval do njihove vasi, so ga vaščani zadržali in ga v nedeljo že predali društvu Srce za bulle (in sorodne pasme), ki ga je odpeljalo v nov dom.

Pujsa, ki je kot kakšen kuža hodil ob cesti od ribogojnice proti Rudnem, je v petek popoldne kot prvi opazil domačin Roman Sirek. Vaščani so združili moči, ga ogradili in mu uredili začasno zatočišče pod kozolcem Tomaža Demšarja, glavno skrb za meter dolgega in 55 centimetrov visokega prašiča pa je prevzela njegova hči Klara, sicer študentka petega letnika veterine.

Kot je pojasnila Demšarjeva, so iz različnih virov izvedeli, da se je že približno dva meseca potikal po okoliških krajih: »Sprva sta bila dva, opazili so ju na Rovtarici. Drugi prašič se je nekje izgubil, nazadnje so ga videli na Ratitovcu, na Kosmatem vrhu, tega, ki je prišel na Rudno, pa so menda videli že tudi v Škofji Loki.« Pujs, ki so mu na Rudnem nadeli ime Johny, je imel številne obiskovalce, tudi po petnajst naenkrat. Rad je videl, da so ga ljubkovali, še zlasti božali po trebuhu. Hrano zanj so dobili na Demšarjevem vrtu, prinašali pa so mu jo tudi drugi vaščani.

Klicali so tudi zavetišča, lovce in gasilce, a jim po besedah Demšarjeve nihče ni znal pomagati, zato so novico o najdenem pujsu objavili na Facebooku in radiu. Dosedanji lastnik se jim ni oglasil, na Rudnem tako menijo, da se je svojemu ljubljenčku verjetno odrekel in ga namenoma izpustil. So pa Johnyju pomagali do novega doma. Zelo hitro so se jim oglasili iz kranjskega društva Srce za bulle (in sorodne pasme), ki sicer v prvi vrsti pomaga psom, a so se zelo angažirali, da so za pujsa z Rudnega našli nov dom. Odšel je na Primorsko, kjer ima družbo še enega vietnamskega prašička.

Vaščani Rudna so se v nedeljo popoldne kar malce težko poslovili od svojega gosta. »Jaz sem kar jokala, zelo ga bom pogrešala. Otroci pa sploh, zanje je bil še posebej zanimiv,« je po Johnyjevem odhodu povedala Demšarjeva, sicer nadvse zadovoljna, da jim je tako hitro uspelo najti nov dom zanj. Navdušena je bila, da so bili ljudje tako zelo pripravljeni pomagati, če ne drugače, pa vsaj z deljenjem objave na Facebooku. Najbolj pa je za hiter odziv in pomoč hvaležna omenjenemu društvu s Simonom Mihoričem na čelu.