Davica

Da jih ne pozabimo ... (9)

Davica (Diphteria), ljudsko tudi vratnica, je v preteklih stoletjih morila zlasti majhne otroke po vsem svetu in tudi pri nas. Danes je v evropskih deželah že redka, zato pa še vedno razsaja v državah s slabim socialno-ekonomskim stanjem. Od 1990 do 1995 se je zaradi premajhne precepljenosti pojavila tudi med odraslimi na področju nekdanje ZSSR prava epidemija davice (okrog petdeset tisoč obolelih). V Sloveniji je leta 1946 zbolelo 2265 ljudi, od katerih jih je umrlo 118, zadnji bolnik z davico pa je bil prijavljen leta 1967.

To zelo nalezljivo bolezen povzroča po inkubaciji, ki traja od dva do štiri dni, bakterija Corynebacterium diphteriae, ki jo prenašajo bolniki ali bacilonosci s kapljicami sline ali prek raznih predmetov in živil. Bacil vstopi skozi nosno-žrelni prostor, v kri pa se seli njegov strupeni izloček, toksin. Pojavijo se vročina in povečane bezgavke. Davica kaže različne obraze, kar je odvisno od imunskega stanja okuženca, lokalizacije obolenja in toksičnosti povzročitelja. Utegne se pokazati kot nenevaren nahod, najpogosteje pa vidimo zelenkasto bele obloge, t. i. psevdomembrane v ustih in žrelu – takrat postane bolnik zelo prizadet. Ko se, pri nezdravljenem bolniku, membrane razširijo v sapnik in sapnice, močno zožijo dihalna pota. Pojavita se značilen lajajoč kašelj (krup) in pomodrelost, kar bi lahko bolnika brez operativne intervencije zadušilo. Difterični toksin prizadene različne notranje organe; še zlasti trpi krvni obtok s srcem. Pri treh četrtinah bolnikov s težko obliko bolezni je prizadeto živčevje, ki se postopoma pokaže kot prehodna, vendar včasih nevarna ohromitev različnih mišic, tudi dihalnih. Pri hudi obliki davice se pojavijo nevarni bolezenski znaki že v 24 urah.

Pojavlja se tudi davična okužba očesnih veznic, kronično gnojno vnetje zunanjega ušesa in (v tropih) kože.

To smrtno nevarno nalezljivo bolezen so začeli zdravniki obvladovati šele, ko so pripravili (Emil von Behring, 1893) konjski serum z antitoksinom. Današnji infektologi jo učinkovito zdravijo tako z novejšim antitoksinom kot z antibiotiki.

Da sploh ne pride do davičnih obolenj, je potrebno sistematično cepljenje vseh otroških generacij. V Sloveniji poteka cepljenje proti davici že več kot osemdeset let. Zdaj uporabljajo kombinirano cepivo, ki ga dobijo dojenčki trikrat v prvem letu starosti, nato pa še enkrat v drugem letu. Cepivo proti davici dobijo otroci tudi pri vstopu v tretji razred v kombinaciji s cepivom proti tetanusu, oslovskemu kašlju in otroški paralizi. Predpisano je tudi poživitveno cepljenje vsakih deset let.