Neverjetne posebnosti

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 30. december 2016 / 16:16

Ob koncu leta lahko na tem mestu, s katerega se oziramo po svetu, ugotovimo, da je na planetu veliko znanega in še več neznanega. Slednje nas navdaja z dvomi in strahom, marsik(d)aj pa je tudi nadvse zanimivo …

Deset neverjetnih dejstev

Navajam deset neverjetnih zemljepisnih dejstev, za katere gotovo še niste slišali. Prvo: Je kje na planetu »otok na jezeru na otoku na jezeru na otoku«? Je. »Otok Vulcan Point je na jezeru Bulkang Taal, ki je na ognjeniškem otoku, ki je na jezeru Lawang Taal, ta pa je na Luzonu, največjem od otokov, ki sestavljajo Filipine.« - Drugo: »Rusija je tako velika, da leži v 11 časovnih pasovih. Ko je na skrajnem vzhodu Rusije ura pet popoldne, je na evropski strani ura šest zjutraj.« - Tretje: Kako v Rusijo brez vizuma? »Kakšen kilometer v Estonijo sega majhen delček Rusije v obliki škornja. Težava je, da seka glavno in praktično edino cestno povezavo med vasema Sesniki in Lutepää. Ker bi obvoz trajal predolgo, Rusija na tem mestu dovoljuje prehod državne meje brez vizuma, če to storimo z avtomobilom in se med potjo ne ustavljamo, temveč gremo v oziroma nazaj proti Estoniji.« - Četrto: samo dve državi na svetu sta taki, da morajo njuni državljani prečkati dve drugi državi, da pridejo do morja. V tako redkem geografskem položaju sta Lihtenštajn in Uzbekistan. »Če želimo iz Lihtenštajna priti do katerega koli morja, moramo prečkati Avstrijo in Italijo, Švico in Nemčijo ali pa Švico in Francijo.« Za Uzbekistan velja enako, če Kaspijsko morje obravnavamo kot jezero, kar tudi je, saj nima stika s svetovnimi oceani in zato ni pravo morje. Tudi Črno morje kopno obdaja z vseh strani, a je prek Bosporske ožine in Dardanel povezano s Sredozemskim morjem, to pa z Atlantskim oceanom. - Peto: v Avstraliji je ograja, ki je tako dolga kot vožnja iz Ljubljane v Dubaj. »Ograja služi varovanju ovčjih čred na kmetijah in rančih v jugovzhodnem delu Avstralije pred avstralskimi divjimi psi dingi. V drugi polovici 19. stoletja je bil dingo v kmetijski dejavnosti zelo prijaznem jugovzhodnem delu Avstralije praktično iztrebljen. Kmetje niso želeli, da se lačni divji psi v regijo vrnejo iz drugih delov Avstralije, zato so svojo drobnico zaščitili z ograjo. Ograja je dolga 5614 kilometrov. Pot iz Ljubljane v Dubaj z avtomobilom bi bila le sedem kilometrov daljša, pravi zemljevid Google Maps. - Šesto: Atlantski vhod v Panamski prekop leži bolj na zahodu od pacifiškega. »Kako je to mogoče, ko pa je Tihi ocean zahodneje od Atlantskega? To je mogoče zato, ker Panama ni navpična stena med Atlantikom in Pacifikom, temveč leži približno pravokotno na oba oceana. Prekop so kopali tam, kjer je Panama najožja in kjer jim je lahko narava pomagala najbolj. – Sedmo: Tihi ocean je tako velik, da ima svojo hemisfero. To pomeni, da je mogoče Zemljo iz vesolja pogledati tako, da vidimo samo Tihi ocean in (skoraj) nič kopnega, vse celine so na drugi strani planeta. – Osmo: Edinstveno mesto. »Če bi iz mesta Stamford v ameriški zvezni državi Connecticut krenili proti vzhodu, zahodu, severu ali jugu ter se v vsako smer premikali v ravni črti, bi vselej končali oziroma morali prečkati ameriško zvezno državo New York. – Deveto: Katera država premore najdaljši interni polet? »Rekorda za najdaljši lokalni polet nimajo ZDA, Rusija, Kitajska ali Avstralija, temveč Francija. Gre za polet iz Pariza v Saint-Denis na otoku Reunion v Indijskem oceanu. Reunion, ki leži blizu Madagaskarja, namreč spada pod ozemlje Francije.« - Deseto: »Če bi z ladjo odplul z vzhodne obale Kanade in ves čas plul v ravni črti, ti kopno niti enkrat ne bi bilo v napoto, na koncu pa bi pristal ob zahodni obali Kanade. Izlet bi bil dolg 35.400 kilometrov.« To naj bi bilo zaradi rotacije planeta. – Vse te posebnosti si je skoraj nemogoče predstavljati brez zemljevidov. Preverite torej v atlasih in na Google Maps. (Vir: spletni forum AskReddit; Matic Tomšič, siol.net)

Posluh za najšibkejše

»Treba je razmišljati tudi o otrocih, ki niso obdani z ljubeznijo matere in očeta, ampak so na svet prišli v vojni, revščini in bežanju. V podzemnem bunkerju, da bi se skrili pred bombardiranjem, na pločniku velikega mesta, na dnu z migranti prenapolnjenega čolna.« S to božično izjavo je papež Frančišek, ki je 17. decembra dopolnil 80 let, še enkrat izkazal, da je eden redkih prvakov tega sveta, ki ima posluh tudi za trpljenje najšibkejših zemljanov.

Smo že čez?

»Zelo malo ljudi se zaveda, kako smo s pretiranim potrošništvom marsikje že zdavnaj presegli ekološko 'točko brez vrnitve', in dvomim, da sploh kdo pomisli, iz kakšnih delovnih razmer prihajajo stvari, ki jih kupujemo v 'čudovitih' nakupovalnih središčih.« Tako meni Arne Hodalič (1955), svetovni popotnik, fotograf in publicist. Po mojem mu lahko verjamemo.