Brancejev slikar iz Rožeka

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 1. julij 2017 / 09:00

V Rožeku / Roseggu v Rožu je bil v soboto zanimiv večer. Domačin, pevec in zbiralec ljudskega izročila ter organizator slovenske kulturne dejavnosti v kraju Aleks Schuster je predstavil svojo knjigo o slavnem rojaku, »rožeškem malarju« ali »Brancejevemu slikarju« Petru Markoviču (1866–1929). Po njem se imenuje tudi rožeško slovensko kulturno društvo, nanj pa trajno spominja tudi doprsni kip ob župnijski cerkvi v Rožeku.

Peter Markovič se je rodil kot šesti otrok mami Mariji in očetu Jakobu. Že v domači osnovni šoli so spoznali, da je bister fant s posebnim darom za likovnost in risanje. Šolanje je nadaljeval v Celovcu. Zaradi poznanstva z rezbarjem Alojzom Progarjem ga je umetniška pot peljala v Poljane k družini Šubic. Njegov največji učitelj je bil Janez Šubic, mojster barvnih harmonij. Na njegovi znani upodobitvi Antona Padovanskega naj bi bil eden od mož na sliki tudi Peter Markovič. Nato se je vrnil v Rožek, se leta 1888 oženil z Marijo Wieser in na priporočilo Mohorjeve družbe iz Celovca odšel na šolanje na slikarsko akademijo na Dunaj. Tam je bil šest semestrov in dobil naj bi naziv akademski slikar. Tako se je na svojih delih vedno podpisoval, čeprav ni povsem jasno, ali so takrat na tej dunajski šoli že delili te nazive ali ne. Bil je mojster portretov, tudi svojih in ženinih. Rodila se jima je hčerka Maja, ki je pri petih letih umrla. To je slikarja še posebno prizadelo in zaznamovalo njegovo sorazmerno kratko življenje. Bil pa je zelo ustvarjalen kot slikar, kot avtor fresk in restavrator ter tudi fotograf. Nanj spominjajo številna dela na Koroškem, na katerih je pogosto slikal svoj najljubši motiv: Jezusa na Oljski gori. Sledi je pustil tudi v Sloveniji: v Kopru, na Brdu pri Lukovici, na Jezerskem v cerkvi sv. Ožbolta, v Rogaški Slatini, v Kočevju in še posebno v Brestanici, kjer je ustvaril svoje najbolj znano delo Skrivnost rožnega venca. Nekaj njegovih slik je tudi na Hrvaškem, v romarskem središču Marija Bistrica.

Aleks Schuster je s to knjigo Rožana Petra Markoviča še dodatno ustoličil med najbolj znana imena zgodovine Slovencev na Koroškem, ki so delovali tudi med nami v Sloveniji, pa tega pogosto ne vemo.