Evropa dveh hitrosti

Drugi železniški tir iz Kopra do Divače že več kot leto dni zaposluje stroko, še bolj politiko, torej tudi medije in posledično nas – ljudstvo. Ne zato, da bi preverjal, v kakšni kondiciji je ta čas prvi in edini tir na tej trasi, ampak iz čiste nuje pripeljati se pred novim delovnim tednom z javnim prevozom z obale domov v Kranj, sem preteklo nedeljo ob 19.15 na koprski železniški postaji sedel na vlak. V dveh urah in 38 minutah naj bi ta prevozil 153 kilometrov in se po 19 postankih ob 21.53 ustavil na glavni železniški postaji v Ljubljani. Torej mi tudi ob nekaj minutah zamude ostane še dovolj časa za pot z železniškega perona na ono stran stavbe do avtobusnega postajališča in avtobusa za Kranj, ki ob nedeljah odpelje ob 22. uri. Odlično, tri ure in četrt, pa bom doma.

A ni bilo tako. Vožnja z vlakom je minila razmeroma mirno, s kratkimi postanki na posameznih postajah in redkimi potniki, večinoma študenti, ki so s Primorske in Notranjske odhajali na zadnje pomladanske izpite aktualnega študijskega leta. Če me spomin ne vara, smo le v Pivki minuto, dve čakali vlak iz nasprotne smeri. Kakih dvajset minut do ure smo se ustavili v Borovnici in zdelo se je, da smo skoraj že v Ljubljani, ko pa je vlak ob 21.58 počakal na postaji Ljubljana Tivoli, kjer se običajno izkrca študentarija iz domov v Rožni dolini, sem že pomislil, da bi izstopil tudi sam in tekel skozi park do postajališča pri Pivovarni Union in tam prestregel »kranjčana«, ki je ob uri krenil z glavne avtobusne postaje. No, to bi bil podvig za profesionalne šprinterje. Tako sem na glavni postaji izstopil nekaj minut čez 22. uro, torej z okrog dvanajstminutno zamudo. Pred zaprtimi vrati železniške in avtobuse postaje sem počakal na naslednji avtobus ob 23. uri. Ta, včasih smo mu rekli lumpar, v Kranj pelje prek Škofje Loke. Po 38 kilometrih sem v Kranju izstopil ob 23.48. Iz Kopra do Kranja sem najprej z vlakom in potem z avtobusom za 191 kilometrov torej porabil kar 4 ure in 33 minut in zato potrošil 9,56 evra za vlak in 3,60 evra za avtobus.

Do Dunaja je 420 in do Münchna 380 kilometrov. S povprečnim osebnim avtomobilom ob ne preveliki gneči na cesti do prvega potrebujem dobre štiri ure, do drugega pa kakih dvajset minut manj. Ampak to ni javni prevoz. Ta je lahko še hitrejši – iz Bruslja do Pariza z ultra hitrima vlakoma TGV ali Thalys nekaj več kot tristo kilometrov opravimo v manj kot uri in pol. Cena prevoza za drugi razred je od 25 do 100 evrov, odvisno kdaj in pri kom kupimo vozovnice. Pa naj še kdo reče, da v Evropi ni različnih hitrosti. Bi nam moralo biti v uteho, če na primer v Romuniji ob nedeljah vlaki sploh ne bi vozili?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 31. julij 2009 / 07:00

Kranjska noč

Kranfest s tradicionalno Kranjsko nočjo obišče precej ljudi, čeprav bo tudi letos 27. Kranjska noč (31. julija in 1. avgusta) v času, ko ljudje še dopustujejo.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 18. marec 2018 / 21:19

Merkur izboljšal dobičkonosnost

Nakelska družba Merkur trgovina je lani ustvarila več kot devet milijonov evrov dobička iz poslovanja, desetino so ga namenili za nagrajevanje zaposlenih.

Gospodarstvo / nedelja, 18. marec 2018 / 21:19

V Petrolu predlagajo šestnajst evrov dividende

Kranj – Delničarji Petrola bodo na skupščini 26. aprila v osrednji točki dnevnega reda obravnavali poročila o lanskem poslovanju in o uporabi bilančnega dobička. Uprava predlaga, da bi ves bilančni...

Zanimivosti / nedelja, 18. marec 2018 / 21:16

Najvažnejša točka v izobrazbi slepih

Naučiti se branja in pisanja, prirejenega prav za slepe, je ena izmed najvažnejših točk v izobrazbi slepega. Tako pravi zapis na hrbtni strani monografije o Minki Skaberne, ki je pred stoletjem ust...

GG Plus / nedelja, 18. marec 2018 / 21:11

Dediščina industrializacije

V sedemdesetih letih so kustosi Gorenjskega muzeja začeli raziskovati tudi teme iz novejšega časa po letu 1945. Na terenu so zbirali predmete, fotografije in drugo dokumentarno gradivo.

GG Plus / nedelja, 18. marec 2018 / 16:38

Slepim berejo tudi dramski igralci

Pred kratkim je stoto obletnico svojega nastanka praznovala Knjižnica slepih in slabovidnih v Ljubljani, ki je dobila ime po svoji ustanoviteljici Minki Skaberne, Kranjčanki, ki je imela veliko zaslug...