Evropa dveh hitrosti

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Slovenija / sobota, 1. julij 2017 / 13:30

Drugi železniški tir iz Kopra do Divače že več kot leto dni zaposluje stroko, še bolj politiko, torej tudi medije in posledično nas – ljudstvo. Ne zato, da bi preverjal, v kakšni kondiciji je ta čas prvi in edini tir na tej trasi, ampak iz čiste nuje pripeljati se pred novim delovnim tednom z javnim prevozom z obale domov v Kranj, sem preteklo nedeljo ob 19.15 na koprski železniški postaji sedel na vlak. V dveh urah in 38 minutah naj bi ta prevozil 153 kilometrov in se po 19 postankih ob 21.53 ustavil na glavni železniški postaji v Ljubljani. Torej mi tudi ob nekaj minutah zamude ostane še dovolj časa za pot z železniškega perona na ono stran stavbe do avtobusnega postajališča in avtobusa za Kranj, ki ob nedeljah odpelje ob 22. uri. Odlično, tri ure in četrt, pa bom doma.

A ni bilo tako. Vožnja z vlakom je minila razmeroma mirno, s kratkimi postanki na posameznih postajah in redkimi potniki, večinoma študenti, ki so s Primorske in Notranjske odhajali na zadnje pomladanske izpite aktualnega študijskega leta. Če me spomin ne vara, smo le v Pivki minuto, dve čakali vlak iz nasprotne smeri. Kakih dvajset minut do ure smo se ustavili v Borovnici in zdelo se je, da smo skoraj že v Ljubljani, ko pa je vlak ob 21.58 počakal na postaji Ljubljana Tivoli, kjer se običajno izkrca študentarija iz domov v Rožni dolini, sem že pomislil, da bi izstopil tudi sam in tekel skozi park do postajališča pri Pivovarni Union in tam prestregel »kranjčana«, ki je ob uri krenil z glavne avtobusne postaje. No, to bi bil podvig za profesionalne šprinterje. Tako sem na glavni postaji izstopil nekaj minut čez 22. uro, torej z okrog dvanajstminutno zamudo. Pred zaprtimi vrati železniške in avtobuse postaje sem počakal na naslednji avtobus ob 23. uri. Ta, včasih smo mu rekli lumpar, v Kranj pelje prek Škofje Loke. Po 38 kilometrih sem v Kranju izstopil ob 23.48. Iz Kopra do Kranja sem najprej z vlakom in potem z avtobusom za 191 kilometrov torej porabil kar 4 ure in 33 minut in zato potrošil 9,56 evra za vlak in 3,60 evra za avtobus.

Do Dunaja je 420 in do Münchna 380 kilometrov. S povprečnim osebnim avtomobilom ob ne preveliki gneči na cesti do prvega potrebujem dobre štiri ure, do drugega pa kakih dvajset minut manj. Ampak to ni javni prevoz. Ta je lahko še hitrejši – iz Bruslja do Pariza z ultra hitrima vlakoma TGV ali Thalys nekaj več kot tristo kilometrov opravimo v manj kot uri in pol. Cena prevoza za drugi razred je od 25 do 100 evrov, odvisno kdaj in pri kom kupimo vozovnice. Pa naj še kdo reče, da v Evropi ni različnih hitrosti. Bi nam moralo biti v uteho, če na primer v Romuniji ob nedeljah vlaki sploh ne bi vozili?