Prvič s Primožem Bajžljem

Med glavnimi investicijami Komunale Tržič je projekt zapiranja Odlagališča Kovor. Največ interventnih klicev imajo v zvezi s težavami na vodovodnem sistemu, je povedal Primož Bajželj, direktor Komunale Tržič, ki je to funkcijo nastopil pred nekaj meseci. In kakšni so še izzivi v novem delovnem okolju?

Tržič – Primož Bajželj je bil pred Komunalo Tržič 15 let zaposlen v Komunali Kranj, nazadnje kot vodja Poslovne enote Komunala. Že ob prihodu v Tržič prvega februarja letos je poudaril, da gre za gospodarsko javno službo (GJS), ki se izvaja »z ljudmi in za ljudi«. Ena od prednostnih nalog je zapiranje Odlagališča Kovor skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem. Povedal je, da v Kovorju ni bojazni, da bi se vneli nevarni odpadki, kot se je to v večjem obsegu zgodilo v Kemisu na Vrhniki: »V Zbirnem centru Kovor se zbirajo samo nevarni odpadki iz gospodinjstev, gre za manjše količine baterij, razredčil, akumulatorjev ..., ki se skladiščijo kratek čas.«

Občinski svetniki so na majski seji sprejeli tudi koncesijska odloka. »Z enim se je uredila koncesija s podjetjem Jeko za odlaganje tržiških odpadkov na Malo Mežaklo, z drugim, ki ureja obdelavo odpadkov, pa bomo vse občine, ki participiramo na Malo Mežaklo, skupaj pripravile javni razpis za izbiro koncesionarja za obdelavo odpadkov. Do izbire koncesionarja imamo pogodbo za obdelavo odpadkov s podjetjem Jeko. V pristojnosti Komunale Tržič še naprej ostaja zbiranje odpadkov,« je pojasnil Bajželj. V tržiški občini se ločeno zbere okrog 65 odstotkov odpadkov, Bajželj svetuje občanom, več bo ločeno zbranih odpadkov, nižje bodo položnice: »V občini so za to dobri pogoji z ekološkimi otoki, odvozom kosovnih odpadkov dvakrat na leto, možnostjo oddaje v zbirnem centru, od nedavnega tudi zbiranje odpadne elektronike v pristojnosti Podjetja Zeos ... Tudi zbiranje bioloških odpadkov spada pod obvezne občinske GJS, povsem drugače pa je z obdelavo teh bioloških odpadkov, ki je sedaj povsem tržna dejavnost in za katero se govori, da bo postala obvezna občinska GJS.«

»Kakšnih večjih težav z vodo nisem zaznal«

Na javni vodovod je priključenih približno 12 tisoč občanov, preostalo so vodne zadruge, ki same izvajajo nadzor nad pitno vodo. »Komunala skrbi za varno oskrbo s pitno vodo na okrog sto kilometrih vodovodnega omrežja, kakšnih večjih težav v času, kar sem tukaj, nisem zaznal. Imamo devet javnih vodovodov, na mestnem vodovodu smo postavili UV-luči, kar je prijazneje, saj ni kloriranja; trend gre nasploh v to smer, poskušali bomo zagotoviti tega čim več – sorazmerno s sredstvi, ki so nam na voljo. Posebnost je Žegnani studenec, ki ima postavljeno dodatno filtracijo, saj je struktura tal pri tem zajetju bolj peščena.« Kot zanimivost: lani so občanom prodali 650 tisoč kubičnih metrov vode.

Novelirati bo treba program kanalizacije

Občina Tržič ima od leta 2012 pripravljen okviren program opremljanja kanalizacije, kjer pa vse rešitve še niso dorečene, kot je opozoril Bajželj: »Vmes se je spremenila tudi državna uredba o čiščenju in odvajanju odpadnih komunalnih voda, tako da bo morala občina ta program novelirati. Občinski program bo moral vključevati tudi zaselke, ki so odročnejši (teh je zaradi konfiguracije terena kar nekaj) in ne bodo priključeni na glavni sistem.«

V občini zelene javne površine ureja podjetje Bios, ki je tako kot komunala v stoodstotni občinski lasti. Bajželj ne vidi potrebe, da bi se Bios pripojil k njim, kot pravi: »Komunala ima koncesijo za vzdrževanje cest, pod to dejavnost sodi tudi urejanje cest in obcestnega telesa (košnja in podobno). Z vsemi drugimi zelenimi javnimi površinami upravlja Bios, njihovo delo je bolj sezonsko.« Na interventno številko Komunale Tržič, kot je še povedal direktor, občani največkrat pokličejo zaradi težav na vodovodnem sistemu, sledijo klici v zvezi s cestami in pogrebno službo. Kako hitro reagiramo, je odvisno od vsebine klica. Če je težava velika, npr. nekje teče voda, pridemo takoj,« zagotavlja Primož Bajželj, ki uspešnost dela v korist uporabnikov vidi tudi v dobrem sodelovanju z zaposlenimi. Teh je 65.