Z avtomobili globoko v naravo; pritisk turistov je vse večji. (Foto: Tina Dokl)

Umirjanje prometa v Julijskih Alpah

V okviru projekta Dynalp 2 so nastali konkretni načrti urejanja in umirjanja prometa v Bohinju, Vratih, na Vršiču ter na cesti na Mangartsko sedlo.

V okviru projekta so že izdelali idejne zasnove za parkirišča v Bohinjski Bistrici, v Mojstrani (pri žičnici in pri Planinskem muzeju) in na prelazu Vršič.

Zahodna Evropa že pozna rešitve za sobivanje turizma in ohranjenega naravnega okolja, so na nedavni predstavitvi projekta Umirjanje prometa v Julijskih Alpah, v katerem sodelujejo občine Kranjska Gora, Bohinj in Bovec ter TNP, poudarili predlagatelji. Z uresničevanjem ideje o trajnostni mobilnosti pa bi Julijske Alpe lahko postale tista slovenska regija, ki bi pričela prehod na nizkoogljično družbo na področju prometa. To bi ji povečalo prepoznavnost in ugled, dolgoročno pa tudi obisk in možnost večjega prihodka, so prepričani nosilci projekta. Posamezna območja bi lahko šla po zgledu uspešnih alpskih območij v tujini, kakršna so na primer Werfenweng, Chamois, Sass Fee in druga, so prepričani.

Okolica Bohinjskega jezera, dolina Vrata, prelaz Vršič in Mangartsko sedlo – območjem je skupen hud naval turistov in posebej poleti utapljanje v pločevini. Promet na gorskih območjih, ki so povrhu tudi zavarovana območja, namreč zaradi turizma narašča in marsikje že povzroča škodo okolju in težave lokalnemu prebivalstvu. Občine Kranjska Gora, Bovec in Bohinj so se zato odločile za pripravo modela umirjanja prometa v Julijskih Alpah in v okviru projekta Dynalp 2 iz evropskih sredstev pridobile 150 tisoč evrov za pripravo podlag s področja umirjanja prometa za celotno regijo. »Osnovna ideja umirjanja pomeni, da se na občutljivih gorskih območjih obisk ne zmanjša, zmanjša pa se prometno obremenjevanje,« je povedala Vida Černe, vodja projekta. V dolini Vrata naj bi tako osebni promet kratkoročno zaprli le v visoki sezoni, kadar je zmogljivost parkirišč presežena, večino mirujočega prometa pa naj bi prevzela Mojstrana. Ker je cesta čez Vršič tranzitna, umirjanje tam ni načrtovano, na Mangartski cesti pa je dolgoročno predviden načrt umirjanja z uvedbo javnega prometa. V okolici Bohinjskega jezera naj bi v visoki turistični sezoni promet potekal le z javnim prevozom, saj bodo od tam mirujoči promet poskušali dokončno preseliti.

»Celoten proces umirjanja bo potekal postopoma, z doseganjem konsenza med deležniki v posameznem lokalnem okolju,« še poudarja Černetova. »Posamezne občine pa bodo koncept trajnostnega razvoja prometa uresničevale skladno s svojimi zmožnostmi in specifičnimi potrebami.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 5. januar 2016 / 12:17

V roki eksplodirala najdena petarda

V Škofji Loki je mladoletniku pri prižiganju v roki eksplodirala petarda.

Objavljeno na isti dan


Šport / nedelja, 17. februar 2008 / 07:00

Damjan odličen drugi v Willingenu

Kranj - Zadnja preizkušnja smučarjev skakalcev pred svetovnim prvenstvom v poletih, ki bo ta konec tedna v Obersdorfu, se je zaključila z zmago Norvežana Bjorna Einarja Römore...

Šport / nedelja, 17. februar 2008 / 07:00

Jeseničani doma izenačili

V drugi četrtfinalni tekmi lige EBEL so hokejisti Acroni Jesenic premagali goste iz Linza in izid v zmagah izenačili na 1:1. V torek nova tekma v Linzu.

Šport / nedelja, 17. februar 2008 / 07:00

33. Pokal Loka ostal domačim smučarjem

S slovesno razglasitvijo veleslalomskih zmagovalcev in ekipnih zmagovalcev se je danes na Starem vrhu končalo 33. druženje mladih smučarjev.

Kronika / nedelja, 17. februar 2008 / 07:00

Pešec padel pod avto

Policija poroča o prvi smrtni žrtvi na gorenjskih cestah letos.

Gospodarstvo / nedelja, 17. februar 2008 / 07:00

Podpora prenosu znanja v gospodarstvo

Podjetje Domel iz Železnikov in žirovska Alpina sta družbi, kjer uspešno prenašajo znanje z univerze in inštitutov v svoj razvoj.