
Letos več jarih žit kot običajno
Razlog, da je letos na Gorenjskem več jarih žit kot običajno, je v tem, da so prepozno posejana ozimna žita slabo prezimila in je bilo spomladi od 25 do 30 odstotkov njiv treba posejati na novo ali dosejati. Letina bo letos verjetno nekoliko slabša kot lani.
Gorenjski kmetje pridelujejo predvsem krmna žita za potrebe živinoreje, medtem ko je pridelave krušnih žit zelo malo. »Pogoji za pridelavo teh žit so na Gorenjskem resda slabši kot marsikje drugje v Sloveniji, a sem prepričana, da bi bilo tovrstne pridelave več, če bi bila za krušna žita boljša odkupna cena. Morda pa bodo takšni časi še prišli?« se sprašuje Kalanova.
Kranj – »Za zorenje žita so zdaj optimalni pogoji, v zemlji je dovolj moče in tudi dnevne temperature niso previsoke,« ugotavlja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja, da se bo žetev na Gorenjskem predvidoma začela v drugi polovici julija. »Kakšen bo pridelek žit, je še prezgodaj napovedovati, a zdaj ocene kažejo na to, da bo pridelek zaradi manjše gostote žita nekoliko manjši, kot je bil lani.«
Kot je povedala Kalanova, so na kmetijah zadnja leta predvsem zaradi škode, ki jo že povzroča koruzni hrošč, začeli bolj skrbno kolobariti, pri tem pa imajo v kolobarju pomembno mesto tudi žita. Po podatkih iz zbirnih vlog za neposredna in druga kmetijska plačila je bilo v letu 2016 na Gorenjskem »pod žiti« okrog 23 odstotkov oziroma 1800 hektarjev njiv, od tega je bilo največ ječmena (900 hektarjev), pšenice (550 hektarjev) in tritikale (250 hektarjev). »Za letos podatkov iz zbirnih vlog še nimamo, a zdi se mi, da je žit na Gorenjskem še več. Vsaj tako mi kaže pogled s Svetega Jošta nad Kranjem.« Medtem ko so jara žita običajno predstavljala le desetino vseh žit, je letos njihov delež večji. In kaj je razlog za to? »Žita, ki so jih pridelovalci prepozno posejali, nekateri so jih zaradi deževnega vremena posejali šele v prvih dneh novembra, so slabo prezimila, zato so jih morali spomladi dosejati ali posejati na novo. Takšnih površin je bilo od 25 do 30 odstotkov,« je dejala Kalanova in poudarila, da je predvsem za uspešno prezimitev ozimnega ječmena zelo pomembna pravočasna setev in da je žita v primeru, če so spomladi preredka, treba čim prej dognojiti, da se hitreje obraščajo.
Pridelovalci žit so se že navadili na to, da pridelavo spremljajo različne težave – obilna deževja, sušna obdobja, pozeba ... »Tudi letos ni bilo nič drugače. V prvem tednu februarja je padlo veliko dežja, a ker so bila tla še zmrznjena, je žito marsikje »potonilo«. Aprilska pozeba ni naredila večje škode na žitih, še najbolj so njene posledice občutile bolj zgodnje sorte ječmena. Sušni »stres« so žita doživela marca in maja ter v prvih dneh junija,« je dejala Marija Kalan, ki tudi opaža, da se zaradi setve nerazkuženega semena pojavlja prašnata snet, ki prizadene zrnje in vpliva na manjši pridelek.