Številke v načrtih »stojijo«, a le dotlej, dokler ni ujme
V gozdarstvu ima gozdarsko načrtovanje dolgoletno tradicijo. Pripravljajo desetletne načrte za območne enote in še za vsako gozdnogospodarsko enoto posebej. V teh načrtih predstavijo stanje gozdov, analizirajo gospodarjenje v preteklem desetletnem obdobju, poudarijo glavne probleme v enoti in za naslednje desetletje določijo usmeritve – tudi glede možnega poseka, odpiranja gozdov s prometnicami in izvedbe varstvenih in negovalnih del.
Gozdarji vložijo v pripravo teh načrtov veliko strokovnega dela in napora pri usklajevanju različnih interesov, med katerimi je zlasti v bolj izpostavljenih enotah še posebej zahtevno usklajevanje z naravovarstveniki. Tudi postopek sprejemanja načrtov je precej dolg in zapleten, na poti do potrditve načrt obravnavata strokovni svet in svet območne enote, v času javne razgrnitve in javne obravnave ga presojajo lastniki gozdov in drugi zainteresirani, na koncu ga sprejme minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Vse lepo in prav! Številke v načrtih »stojijo« in smernice veljajo, dokler se ne »zgodi« naravna ujma – žledolom, snegolom, vetrolom – in dokler se v poškodovane in v oslabele smrekove sestoje ne zavrta lubadar. Ker so tovrstne ujme vse pogostejše, njihova posledica pa je običajno čezmerna razmnožitev lubadarja, je tudi gozdarsko načrtovanje vse težje. Zgovoren je podatek, da je bilo v gozdnogospodarski enoti Pokljuka v obdobju 2006–2015 kar 73 odstotkov sanitarnega poseka, to je poseka zaradi ujm, lubadarja, bolezni in še nekaterih drugih razlogov. Poenostavljeno bi lahko rekli: narava je »sekala« po svoje, mimo interesov lastnikov in drugih uporabnikov gozdnega prostora, mimo odločb gozdarjev o možnem poseku, mimo gozdarskih načrtov ... Narava je številke o možnem poseku »zapisala« po svoje, stroki sporočila, da naj si še naprej vsaj dolgoročno prizadeva za bolj stabilne sestoje, in lastnikom gozdov naložila delo, ki ga tudi niso načrtovali. Tako je, narava je gospodarica, in tako bo tudi v prihodnje. Gozdarji bodo morali svoje načrte prilagajati naravi, kot jih prilagajajo tudi tehnološkim spremembam, med katere sodi strojna sečnja, ki se tudi na Gorenjskem vse bolj uveljavlja. V blejski območni enoti zavoda za gozdove so tako v načrtu za enoto Pokljuka določili tudi smernice za strojni posek, pri tem pa jim bo pri odločitvi za takšen način poseka v pomoč karta o občutljivosti tal.