Smledniški Stari grad je z obnovo južnega obzidja dobil drugačno podobo.

Smledniški grad ima nov južni zid

Nadaljevali so z obnovo smledniškega Starega gradu. Do konca leta naj bi bil narejen idejni projekt za stolp, ki bo visok okoli 33 metrov.

Smlednik – Turistično olepševalno društvo Smlednik (TOD) s pomočjo občine Medvode z obnovo Starega gradu, čigar lastnik je prav TOD, nadaljuje že peto leto. Najprej so obnovili grajski vodnjak, nato so se lotili obnove obzidja. Z deli so nadaljevali tudi letos.

Alojz Teršan, član TOD Smlednik in član občinske Komisije za varstvo naravne in kulturne dediščine, je o tem, kaj je bilo narejenega v zadnjem času, povedal: »Letos smo še posebej ponosni, ker smo obnovili večino južnega zidu, to je v smeri, ki gleda proti Smledniku in je vsekakor ena najpomembnejših pridobitev pri tej obnovi. Šlo je za enega večjih gradbenih posegov, predvsem zato, ker je bilo treba očistiti velike količine poškodovanega zidu.« Pri delih pri letošnji obnovi je imel največjo vlogo predsednik TOD Doran Konjar: »Odkopali smo zasute zidove, jih očistili, ter naredili zid. Delo je seveda potekalo pod vodstvom spomeniškega varstva. Pridobitev je pomembna tudi zaradi večje varnosti obiskovalcev, potrebno pa bo zid narediti še na drugi strani.«

Sredstva za obnovo gradu so namenjena iz občinskega proračuna, svoj del prispeva tudi TOD Smlednik. Vrednost letošnjih del je bila več kot 20 tisoč evrov. Poleg tega so prek razpisa Ministrstva za kulturo kandidirali za državna sredstva. Rezultati razpisa zaenkrat še niso znani. Glavni zalogaj jih čaka v prihodnjih letih, ko bo prišla na vrsto obnova grajskega razglednega stolpa. Obnavljati naj bi ga začeli že prihodnje leto. »Na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine naj bi do konca leta naredili idejni projekt za stolp, da potem lahko začnemo s pripravo dokumentacije. Stolp naj bi bil visok od 30 do 33 metrov, kar pomeni še enkrat višji kot sedaj in bi bil tako eden največjih grajskih stolpov v Sloveniji, ter ena najbolj impozantnih razglednih točk v tem delu Slovenije. Zaključek del je odvisen od razpisov, računamo pa, da bi stolp moral biti končan leta 2012,« je pojasnil Teršan, ter dodal: »Sama obnova gradu ni pomembna le z vidika ohranitve kulturne dediščine, temveč mora ta dediščina tudi nečemu služiti, predvsem turizmu. Pomembno bo, da bomo pripravili dobre vsebinske projekte in z njimi kandidirali za evropska sredstva. Tukaj bi potem lahko bile prireditve, morda bi se odprlo celo kakšno delovno mesto. Načrti so veliki, tudi povezano z novim igriščem za golf in z urejenostjo Smlednika. Za letos pa so dela končana.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 15. februar 2013 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 15. februar 2013, št. 13

Objavljeno na isti dan


Preddvor / / 21:26

Še ena Demenci prijazna točka

Preddvorski dom starejših občanov je ob 75-letnici delovanja postal del razvejane mreže, ki nudi informacije in pomoč osebam z demenco, njihovim svojcem in drugim, ki se srečujejo z boleznijo

Kranj / / 16:10

Zemljišče za urbane vrtove

Mestna občina Kranj kupuje zemljišče pri vojašnici, kjer bo uredila urbane vrtove.

Kranj / / 16:09

Banka vrtcu podarila novo igralo

V Gorenjski banki in skupini MK Group še naprej podpirajo ustanove, ki se ukvarjajo z otroki in mladostniki ter krepijo družino kot osnovno enoto družbe – vrtcu Janina so podarili novo igralo.

Kultura / / 16:08

Pomembne glave na denarju

V Galeriji Prešernove hiše v Kranju je na ogled razstava Portreti na denarju. Zbiralci iz Numizmatičnega društva Slovenije predstavljajo umetnost upodabljanja pomembnih osebnosti od antike do današnje...

Zanimivosti / / 16:08

Po poteh Badjure in Šefmana

Člani kranjskega Društva generala Rudolfa Maistra so obiskali kraje in se spomnili posameznikov, ki so se bojevali za zahodni del naše severne meje.