Priče se izmikajo sodišču

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 13. junij 2017 / 14:33

Sojenje Metiju Plavi zaradi domnevnega večletnega izsiljevanja Aleša Šterna iz Srednje vasi pri Šenčurju je oteženo, ker vabljene priče zaradi medijev nočejo priti na sodišče.

Kranj – Na sojenju Metiju Plavi, ki ga tožilstvo obdolžuje, da je v sostorilstvu z Urošem Kepicem v letih 2011–2016 od šenčurskega kmeta in podjetnika Aleša Šterna izsilil kar 1,6 milijona evrov, so se pojavile težave zaradi neodzivnosti vabljenih prič. Mnoge priče, pri katerih naj bi si Štern izposojal denar, namreč zaradi medijske odmevnosti ne želijo priti na kranjsko okrožno sodišče, da bi povedale, koliko denarja in zakaj so ga Šternu posodile. Samo za zadnjo glavno obravnavo, ki je bila prejšnji teden, sta dve vabljeni priči svojo odsotnost opravičili z identično razlago, da ne želita pričati, dokler jima sodišče ne zagotovi, da bosta zaslišani brez prisotnosti javnosti. Vodja kranjskega tožilstva Marija Marinka Jeraj, ki zastopa obtožbo, je zato na zadnji obravnavi sodnemu senatu predlagala, naj celotno glavno obravnavo zapre za javnost.

»Tožilstvo predlaga izključitev javnosti s celotne javne obravnave, saj bi očitno njena prisotnost na glavni obravnavi v nadaljevanju škodovala interesu pravičnosti. Ključne priče se opravičujejo in ne prihajajo na sodišče. Ena priča se je na prejšnji obravnavi milo rečeno sprenevedala na vprašanja tožilstva in pooblaščenke oškodovanca, na vprašanja oškodovanca je odgovarjala, da se ne spominja, sicer pa so bili odgovori medli in posplošeni. Tudi kriminalist Dario Levačič je tožilstvu sporočil, da ga je klical Aleš Štern, da ga je več prič poklicalo in povedalo, da se glavne obravnave ne bodo udeležile, sicer pa bodo tiho, ker je vse, kar je povedano, že naslednji dan v javnosti,« je svoj predlog utemeljila tožilka Jerajeva, z njo pa se je strinjala tudi Šternova pooblaščena odvetnica Barbara Nastran.

Plavin zagovornik Mitja Sever je izključitvi javnosti nasprotoval, pri tem pa se čudil, da je zaradi težav s pričami tožilstvo poklical tudi koordinator kriminalistične preiskave Levačič. »Obramba se strinja s tožilstvom v delu, da poročanje medijev ni vedno objektivno in vztrajno ščiti Aleša Šterna, nikakor pa ni res, da bi se omenjena priča sprenevedala, temveč je milo rečeno ovrgla izpovedbo in trditve Aleša Šterna. Podatek, ki jih je navedla tožilka, kaže na to, da je Štern v intenzivnem kontaktu s pričami, obramba pa ocenjuje, da tožilka ni navedla nobenih konkretnih in utemeljenih razlogov za izključitev javnosti. Dejstvo je, da so glavne obravnave javne, njena izključitev pa je dovoljena le v zelo omejenih in restriktivnih primerih. Od predlaganih prič se ne zahteva drugega, kot da na sodišču govorijo po resnici, obtoženi je v priporu že skoraj eno leto, po drugi strani se seveda od medijev pričakuje, da poročajo objektivno. Obramba predlaga, da se na njih apelira, da v svojih člankih ne omenjajo imen konkretnih prič, sicer pa ni razlogov za izključitev javnosti,« je povedal odvetnik.

Sodni senat, ki ga vodi sodnica Marjeta Dvornik, je predlog tožilstva zavrnil z razlago, da je javno sojenje eno temeljnih načel zagotavljanja nepristranskega in poštenega sojenja, pa tudi sicer okoliščine niso takšne, da bi tak sklep sploh lahko sprejel.

V nadaljevanju so zaslišali Šternova starša, ki sta zatrdila, da se jima niti malo ni svitalo, da bi bil Aleš žrtev izsiljevanja. Pri sinu sta sicer opazila, da je postal živčen in da je nenehno prejemal telefonske klice, a kot je dejal njegov oče, je spremenjeno sinovo obnašanje v zadnjih letih pripisoval obilici dela in zahtevnosti milijonske investicije v nov hlev. »Če bi vedel, bi šel gotovo jaz takoj na policijo,« je zatrdil oče.