Veliko snovi je treba prilagoditi – opisno, tipno, s konkretnim materialom. / Foto: Tina Dokl

Slepa prvošolka povezala celo šolo

V OŠ Pirniče imajo v 1. a razredu slepo deklico Joano. Šolsko snov se ji trudijo čim bolj približati, zato so na dnevu dejavnosti vsi učenci šole zanjo izdelovali pripomočke. Joana je slepa, a željna znanja.

Joana ima zvezke, delovne zvezke kot drugi otroci in niso prilagojeni slepim in slabovidnim. Namesto svinčnika uporablja brajev pisalni stroj in že tekoče piše besedila in račune. Veliko snovi je treba prilagoditi – opisno, tipno, s konkretnim materialom. Pripomočki, ki so jih izdelali učenci, ji bodo prišli zelo prav.

Družini Rak iz Pirnič se je pred sedmimi leti rodila deklica Joana. Preiskave so nekaj mesecev kasneje pokazale, da njeni možgani ne zaznajo impulzov, da ni vidnih dražljajev, skratka, da Joana ne vidi. Sledil je šok, nato pa sta se njena starša spopadla z izzivom, ki ga prinaša slepota v družini. Prvi cilj je Joanina samostojnost.

Joana je obiskovala vrtec montessori in njena vzgoja je bila tudi sicer podprta s tem pristopom izobraževanja. Lani pa je prišel čas za vpis v osnovno šolo. »Z možem sva želela, da izobraževanje nadaljuje v svojem okolju, v redni šoli, in zelo sva vesela, da so ravnateljica in tudi vsi učitelji sprejeli ta izziv. Svoje intelektualne sposobnosti bo lahko razvijala kadarkoli, sedaj pa je čas, da je s prijatelji iz okolja. Socialna vpetost v okolje se mi zdi izredno pomembna. Zavedam pa se, da je to izziv za vse,« je povedala Jera Rak, Joanina mama. Joana je postala prvošolka OŠ Pirniče. Učenci so jo lepo sprejeli, prav tako učitelji, ki so pred njeno vključitvijo imeli izobraževanje. »Iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino je prišla specialna tiflopedagoginja, ki je vsem zaposlenim poskušala predstaviti, kako slepi čuti, kako je treba z njim postopati, da ga ne omejuješ, da ne delaš namesto njega, temveč si mu v oporo, da bo lahko napredoval in čim bolj samostojno živel. Veliko nam je pomagal tudi sokrajan Jurij Marussig, ki dela doktorsko disertacijo iz inkluzivne pedagogike in se še zlasti posveča slepim in slabovidnim,« je pojasnila Martina Kutnar, ravnateljica OŠ Pirniče. Joani niso zaprli vrat, temveč so jo sprejeli medse. Pri pouku dela kot ostali učenci, a z nekaj prilagoditvami. Ima zvezke, delovne zvezke. Namesto svinčnika uporablja brajev pisalni stroj, tako da že tekoče piše besedila in račune. Veliko snovi je treba prilagoditi – opisno, tipno, s konkretnim materialom. Za to gre marsikatera ura. Rakova pravi, da slepe in slabovidne otroke v procesu izobraževanja država zapostavlja: »Zakonodaja od leta 2000 omogoča, da lahko otroci s posebnimi potrebami obiskujejo redne šole. Na primer za slepe in slabovidne pa ni prilagojenih učbenikov in delovnih zvezkov. Vse to je stvar učiteljev, spremljevalcev, staršev. Določene pripomočke si lahko izposodimo na Centru Iris, ki se je prej imenoval Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana. Starši slepih in slabovidnih otrok od države pričakujemo večji angažma.«

Joanina razredničarka je Simona Košenina, v razredu je 18 učencev, Joana pa ima v šoli ves čas tudi spremljevalko Heleno Engelman, ki ji je kot šolska mama. »Imamo srečo, da so okrog Joane takšni ljudje, ki so strokovni, poleg tega se zanjo še dodatno trudijo,« je hvaležna Jera Rak, ki dodaja, »Joana gre rada v šolo, in če ne bi bilo takšne klime, se verjetno ne bi odločila tako. Verjamem, da bodo preizkušnje še prišle, a za zdaj je krasno.«

Vključitev Joane v redno osnovno šolo je primer inkluzije, o kateri se veliko govori, v praksi pa je v šolskem sistemu, kakršen je, težje izvedljiva. Inkluzija pomeni, da osebe s posebnimi potrebami živijo med nami, ne le z nami, torej da gre za dvosmerni proces. V primeru vključitve Joane se je potrdilo tudi, da s tem pridobijo vsi: tako otrok s posebnimi potrebami kot drugi učenci šole in celoten kolektiv. To potrjuje tudi ravnateljica in to se je ne nazadnje potrdilo tudi na dnevu dejavnosti, ki so ga pred kratkim imeli na šoli. Učenci od 1. do 9. razreda so izdelovali pripomočke za Joano, ki ji bodo olajšali učenje. Predstavili so jih na razstavi v domu krajanov v Pirničah v sklopu prvega medvoškega kulturnega festivala LIKI, ki je združeval področja ljubiteljstva, izobraževanja, kulture in inovacij. Podnaslov festivala je bil Sto čutov. Čutili so tudi skupaj s slepo deklico Joano in v tem duhu so igralci skupine Oder mladih KUD Pirniče uprizorili gledališko predstavo Čutiš?, s katero so gledalcem poskušali prikazati, kako je, če ne vidiš. »Očarana sem nad tem, kako sta se šola in lokalna skupnost angažirali,« je omenjeno dogajanje komentirala Rakova.

»Joana je željna znanja. Je zelo sposobna učenka in ji bomo morali nuditi vse, da bo znanje lahko črpala. Ne bomo smeli popustiti,« je še povedala Kutnarjeva.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Spoštovane bralke in bralci Deželnih novic!

Občina Radovljica je izdajateljska opravila za Deželne novice zaupala Gorenjskemu glasu. Pred vami je prva številka v Glasovi izvedbi, vsebinsko in oblikovno nekoliko drugačna od prejšnjih.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...