Poslanstvo pomagati

Imate radi zgodbe? Jaz jih obožujem. Veliko poučnih sporočil najdemo v njih. Poglejmo si zgodbo o tem, komu in kako zares lahko pomagamo.

V neki vasi se je rodil izjemno bister deček s pomembnim poslanstvom. Ko je bil star deset let, je zbral svoje najbližje. Povedal jim je, da odhaja v svet. Pomagal bo ljudem, rešil svet. Naredil nekaj velikega. To je njegovo poslanstvo.

Čez deset let se je vrnil. Povedal je, da je svet ogromen. Prevelik zanj. Ne bo ga mogel rešiti. Zato se je odločil, da bo zmanjšal področje svojega delovanja. Omejil se bo na svoj kontinent. Odšel je.

Spet je minilo deset let. Ko se je vrnil, je povedal, da je tudi domači kontinent prevelik. Zato je sklenil, da bo reševal le ljudi v svoji državi. In je odšel.

Čez deset let se je vrnil. Ugotovil je, da je država velika. V njej živi ogromno ljudi. Najbolje bo, da se omeji le na pokrajino, iz katere izhaja. Vesel svoje modre odločitve je odšel izpolnjevat svoje poslanstvo.

Čez deset let se je spet vrnil, da pove, kako mu gre. Pojasnil je, da velikost pokrajine presega njegove sposobnosti. Delal bo le v rodnem mestu.

Po desetih letih je spet zbral svoje najbližje. Priznal, da ne ve, ali mu bo uspelo. Ljudi v mestu je ogromno, njihovih težav še več. Deloval bo le v svoji mestni četrti. Tako ima več možnosti.

Po naslednjih desetih letih je na srečanju s svojimi najbližjimi povedal, da je videl ogromno sveta, se srečal z mnogimi ljudmi in na podlagi vseh izkušenj ugotovil, da je celo mestna četrt prevelika zanj. Odslej bo pomagal le ljudem v svoji ulici. Njih pozna najbolje, tako so njegove možnosti za izpolnitev poslanstva večje.

Spet je minilo deset let. Njegovi najbližji, kar jih je še živelo, so napeto čakali srečanja z njim. Zaupal jim je, da je precenil svoje moči. Uvidel, da je tudi ulica prevelik zalogaj. Pomagal bo le še svoji družini.

Po desetih letih so se spet srečali. Zdaj že 90-letni starec jim je povedal, da je prišel do ključnega spoznanja, ki bi ga rad delil z njimi: »Ugotovil sem, da sem naredil veliko napako. Slepil sem se, da lahko rešim cel svet in vse ljudi v njem. Zdaj vem, da bi moral pričeti pri sebi. Najprej spoznati in razumeti sebe. Pomagati sebi. Potem bi bil mogoče dovolj moder in izkušen, da bi lahko pomagal še komu – svoji družini, sosedom v ulici, prebivalcem svoje četrti, mogoče komu od meščanov …«

Konec zgodbe. Nov začetek. Za razmislek o nauku. Kako pa mi? Pomagamo sebi?