Pot loška vas v planine kliče

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / sobota, 27. maj 2017 / 18:57

... skoz grebene in skoz griče, iz Škofje Loke, mesteca, vas, ljubitelje gora. Tako se začenja pesem škofjeloških planincev, katerih društvo letos proslavlja 110-letnico in je ne le eno najstarejših, temveč tudi eno najbolj množičnih in aktivnih na Slovenskem.

Od leta 1985, ko je štelo rekordnih 1608 članov, sicer ni več tako množično, še vedno pa je z blizu devetsto člani tretje največje na Gorenjskem in peto v Sloveniji. Planinstvo na Slovenskem se je kot prostovoljna oblika združevanja ljubiteljev gora rodilo v letu 1893 z ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva, ki mu je kmalu sledilo ustavljanje podružnic, med katerimi je tudi predhodnica Planinskega društva Škofja Loka, leta 1907 ustanovljena podružnica v Selcih za tedanji škofjeloški sodni okraj. Sedež podružnice se je leta 1929 preselil v Škofjo Loko, po vojni pa je društvo dobilo svoje sedanje ime. Danes društvo organizira in vodi planinske izlete, usposablja za varno hojo v gore, skrbi za planinske poti in ohranjanje gorske narave, upravlja dve planinski koči, na Lubniku in Blegošu. Zvesti obiskovalci obeh koč so združeni v klub Lubnikarjev in Blegoških korenin in imajo do teh dveh škofjeloških vrhov prav poseben odnos. Med članstvom je že vsa leta tretjina mladih, ki se v planince začenjajo razvijati v planinskih krožkih treh škofjeloških osnovnih šol. Ena od posebnosti društva je tudi planinska skupina društva Projekt Človek, ki se ukvarja s pomočjo bivšim odvisnikom. S pohodništvom želijo tem ljudem približati naravo in jih spodbuditi h koristnemu preživljanju prostega časa. Med planinskim članstvom je tudi precej upokojencev, najstarejši član šteje 92 let, smo slišali na nedavni prireditvi ob visokem jubileju Planinskega društva Škofja Loka, ki je ob tej priložnosti prejelo tudi jubilejno listino. Sedanjemu predsedniku Janezu Pintarju sta jo izročila predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik in predsednik Meddruštvenega odbora planinskih društev za Gorenjsko France Benedik. V 110-letnem obdobju delovanja škofjeloškega planinskega društva se je zvrstilo trinajst predsednikov (ali v začetku načelnikov), prvi je takrat še podružnico v Selcih vodil Anton Pfajfar. Janez Pintar ga vodi od leta 2015, ko je predsedniško mesto prevzel od Jožeta Stanonika, ki je bil predsednik trideset let.

Za Planinsko društvo Škofja Loka je to leto torej nadvse praznično. Proslavili so ga z osrednjo prireditvijo v Sokolskem domu, še dve praznovanji obljubljajo planincem v obeh kočah, izdali pa so tudi jubilejno brošuro, v kateri beremo o obsežni dejavnosti društva. Beremo pa tudi o mejnikih od leta 1907 do 2017. Med opaznejše sodi odprtje Krekove koče na Ratitovcu leta 1925, odprtje prve koče na Lubniku 1932, ki je bila med vojno požgana in nato ponovno zgrajena in odprta kot Dom na Lubniku leta 1953. V šolskem letu 1972/73 je bil na Osnovni šoli Peter Kavčič (danes Osnovna šola Škofja Loka Mesto) ustanovljen prvi planinski krožek, ki so mu sledili še krožki na šolah Cvetka Golarja in Ivana Groharja. Mladi planinci iz vseh treh šol so bili tudi nosilci programa slavnostne prireditve. Leta 1973 so odprli Loško planinsko pot, leta 1976 je bil v društvu ustanovljen alpinistični odsek, leta 1978 pa postaja Gorske reševalne službe, ki je leta 2006 postala samostojno društvo. Leta 1977 so odprli kočo na Blegošu. Leta 2015 je bil osnovan turnokolesarski odsek. Knjižica 110 let Planinskega društva Škofja Loka niza tudi dogodke, povezane z obnovitvenimi deli v obeh kočah, lani so denimo začeli pripravljati idejno zasnovo obnove koče na Blegošu. Za vsemi temi dejanji pa so ljudje: planinci, gorski vodniki, reševalci, markacisti, varuhi narave, mentorji planinskih krožkov ... skratka prostovoljci, ki so se jim z zlatimi, srebrnimi, bronastimi in posebnimi priznanji zahvalili ob jubileju.