Iz risbe v prostor

Včeraj so v galeriji Kosova graščina na Jesenicah odprli prvi del razstavnega projekta Lučke Šparovec z naslovom Risba – barva – prostor. Čez teden dni bo sledila nova razstava v Kranju, v juniju pa še v Radovljici.

Jesenice – Slikarka Lučka Šparovec je umetnica mlajše generacije, ki je med letoma 2005 in 2010 študirala slikarstvo na Šoli za risanje in slikanje – Visoki strokovni šoli v Ljubljani, kjer je diplomirala z odliko. Magistrski študij slikarstva zaključuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pri profesorju Zmagu Lenardiču in dr. Juretu Mikužu, lani pa je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado za slikarstvo. Razstavlja doma in v tujini, živi in ustvarja pa na Bledu. V sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice, Gorenjskim muzejem in Muzeji radovljiške občine je pripravila večji medinstitucionalni razstavni projekt. Razstave Lučke Šparovec, ki bodo predstavljale dela z različno likovno vsebino, bodo skoraj sočasno potekale v treh galerijah v Kosovi graščini na Jesenicah, Mestni hiši v Kranju in Šivčevi hiši v Radovljici. Ob tej priložnosti je izšel tudi obsežen razstavni katalog s prispevki kustosov omenjenih muzejev, Aljaža Pogačnika, ddr. Damirja Globočnika in Barbare Boltar.

Nedvomno gre za enega vaših doslej najobsežnejših razstavnih projektov. Kako ste zadovoljni s prvo postavitvijo v Kosovi graščini?

»Mislim, da nama je s kustosom Aljažem Pogačnikom uspelo postaviti zelo lepo razstavo. Lahko rečem, da je ta projekt doslej moj najzahtevnejši, saj gre za kar tri sočasna razstavišča, na katerih predstavljam različna dela predvsem iz obdobja zadnjih dveh let. Svoje raziskovalno delo v likovnosti, pri čemer dominira predvsem risba, spontano razvijam naprej s tem, da sem risbi v zadnjem času začela dodajati različne materiale, od papirja in blaga do jeklene žice. Tu v Kosovi graščini tako prvič predstavljam objekte v mešanih tehnikah, ob tem pa seveda tudi študije zanje in samostojne risbe na papirju ali blagu.«

Kot že naslov razstave pove od risbe in barve prehajate tudi v prostor. Kaj vas je spodbudilo k ustvarjanju objektov?

»Izhodišče je bil moj prvi objekt, ki sem ga pripravila na podiplomskem študiju pri predmetu kiparstvo. Razmišljati sem začela, kako senzibiliteto, ki je prisotna v mojih risbah, prenesti v tridimenzionalni objekt. Ob tem tudi barvo v delih prvič uporabljam konkretno in ni le bežno prisotna. Še vedno pa tako dvodimenzionalnim delom kot objektom ostaja enotna klasična risba. Pri mešanih tehnikah je črta s svinčnikom lahko jeklena žica. Prosojnost blaga na objektu je na sliki kot akvarel. Preigravanje med različnimi mediji je svojevrsten izziv. Objekti na primer niso samostoječi, ampak so na steni in od tod segajo v prostor.«

Ob tem tako risbe kot objekti vendarle delujejo tako žensko, nežno, krhko ...

»Mogoče rožnati odtenki in tudi sicer nežne barve posledično asociirajo na neko ženstvenost, zagotovo pa ni moj namen, da bi z deli to žela posebej poudariti. Zagotovo tudi sama osebnost avtorja pogojuje tehniko, za katero se bo odločil. Pri meni v tem smislu odločajo tudi drugi dejavniki, na primer tehnološki, konceptualni ...

Posamezna dela kot da pripovedujejo neke zgodbe. Ali v njih govorijo vaši spomini na določene dogodke, stvari?

»Pri večini del, ki so na razstavi, so bili za izhodišče dogodki ali predmeti iz mojega življenja, predvsem iz otroštva. Objekt meduza je na primer spomin na naša letovanja na Jadranu in vsakokratna opozorila mame, da moram paziti nanje. Slika na platnu imenovana Cat shadow (Mačja senca), predstavlja bežno mačko, ki gre mimo in pušča sled na platnu ...«

Mar ni naslov hkrati tudi namig pri »branju« likovnega dela?

»Absolutno. Hotela sem pokazati svojevrsten način, na katerega si predstavljam realne predmete in dogodke iz sveta. Tudi če so to predvsem abstraktna dela. Sicer pa je za moje delo vselej značilen ustvarjalni proces, ki temelji na raziskovanju in študijah ...«

Ob vaših risbah pa se včasih prikrade tudi občutek nedokončanosti ...

»Dela so zelo zreducirana. Redukcija je za moja dela kar značilna. Z nekaj potezami prikažem bistvo. A to ni dokumentiranje ali stilizacija, to je predvsem iskanje želenega motiva.«

Kako ste odbirali dela za posamezno razstavo?

»Rdečo nit razstave je mogoče razbrati v njenem naslovu, ki je bil tudi vodilo pri izboru del za razstavo. Tematiko sem določala pred dvema letoma, ko smo se začeli pogovarjati o projektu, dela za razstavo pa so potem nastajala spontano zadnji dve leti.«

Razstava bo v Kosovi graščini odprta do konca meseca julija, kot spremljevalni program pa pripravljate tudi eksperimentalno likovno delavnico?

»Tako je. Delavnica bo pod mojim vodstvom potekala tu v Graščini. Ustvarjalo se bo v različnih slikarskih, risarskih tehnikah ter v grafični tehniki visokega tiska. Izdelovali bomo dela različnih formatov. Delavnice bodo potekale v juniju in juliju v skupaj osmih srečanjih, do 5. junija pa se zainteresirani lahko prijavijo v Gornjesavskem muzeju na Jesenicah.«