Ekološka katastrofa

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 26. maj 2017 / 15:12

Drugi teden po požaru v kemični tovarni Kemis na Vrhniki počasi prihajajo na plan vse razsežnosti katastrofe. Nihče ne ve, kateri nevarni odpadki so zgoreli.

Po požaru v Kemisu

Po požaru, ki je 15. maja zvečer izbruhnil v kemični tovarni Kemis na Vrhniki, pristojni ugotavljajo, da bo širše območje dolgotrajno okoljsko obremenjeno. Prve analize tal so pokazale, da so razen Kemisu najbližjih njiv primerna za pridelavo hrane, prebivalcem pa svetujejo, naj vse kmetijske pridelke, ki se jim zdijo sumljivi, ker so na njih saje ali drugi ostanki gorenja, nemudoma zavržejo. Tudi igra otrok na zunanjih površinah je varna, a je treba preprečiti, da »bi otroci rili s prsti po zemlji, nato pa to nesli v usta«, kot je opozoril Peter Otorepec iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Na rezultate analize vzorcev krme in nekaterih kmetijskih proizvodov ter morebitne prisotnosti dioksinov in furanov še čakajo. Zaradi požara v podjetju, kjer skladiščijo nevarne odpadke, je bil zelo onesnažen tudi potok Tojnica, v katerem je oljna gošča povzročila izumrtje potoka v dolžini 800 metrov od Kemisa do izliva v reko Ljubljanico. Vrhniko je ta teden obiskal tudi premier Miro Cerar in dejal, da je pri tem požaru šlo za dogodek, ki se ne sme ponoviti, zato je treba nujno ugotoviti odgovornost za katastrofo in ustrezno ukrepati. V oči bode predvsem dejstvo, da je bila v požaru povsem uničena dokumentacija Kemisa, zato se sploh ne ve natančno, katere snovi so bile skladiščene oziroma so zgorele. Iz tega razloga se zato niti ne ve, ali bodo gasilci, ki so se brezkompromisno borili z velikim požarom, kasneje čutili kakšne posledice za zdravje. Na Vrhniki so sicer prepričani, da je požar v Kemisu razgalil slabo pripravljenost države na takšne nesreče.

Italijani kupili Cimos

Potem ko je italijanski sklad Palladio Finanziaria prejšnji teden vendarle kupil koprski Cimos, za kar je namenil 100 tisoč evrov kupnine, ob tem pa naj bi družbo dokapitaliziral z 18,3 milijona evrov in do konca meseca poplačal pretežni del Cimosovih obveznosti do bank, sta ta teden glavni izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Imre Balogh in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić podpisala sporazum o poravnavi glede Cimosovega dolga na Hrvaškem. V skladu s sporazumom bo DUTB hrvaški slabi banki DAB plačal sedem milijonov evrov, Hrvaška pa bo odstopila od morebitnih tožb.

Bavčarju potrdili kazen

Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi Istrabenz potrdilo sodbo Igorju Bavčarju in Kristjanu Sušinskemu, ki sta bila lani na Okrožnem sodišču v Ljubljani zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza obsojena na pet oziroma tri leta zapora, medtem ko so pri Nastji Sušinskemu spremenili izrek lani izrečene kazni tri leta in devet mesecev, odštelo pa mu je že prestano kazen leta in 10 mesecev zapora enotne kazni. Bavčar mora tudi vrniti dobrih 18 milijonov evrov nezakonito pridobljenih sredstev, Kristjan Sušinski pa nekaj več kot dva milijona evrov. Sodba je s tem približno tri tedne pred zastaranjem postala pravnomočna. Obsojeni so že napovedali, da bodo vložili zahtevke za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, kar pa ne zadrži prestajanja kazni.

Napoved novih stavk

Po obeh policijskih sindikatih, ki sta prejšnji teden znova oblikovala stavkovna odbora, so ta teden stavkovne aktivnosti napovedali še v sindikatih državnih organov, ministrstva za obrambo in carinikov. Izvajati jih bodo začeli, če jim vlada ne prisluhne pri zahtevi, da se izhodiščna plača začne s 24. plačnim razredom, če bo policistom priznan 25. plačni razred. Pri pooblaščenih uradnih osebah je sicer trenutno izhodišče 21. plačni razred. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar napovedanih stavkovnih aktivnosti ne razume: »Sprašujem se, kako lahko sindikati, s katerimi skupaj sedimo za pogajalsko mizo in se pogovarjamo o vsebinah, ki se tičejo plačnega sistema, hkrati napovedujejo stavkovne aktivnosti sredi odprtih pogajanj, za katera je vlada namenila dodatnih 70 milijonov evrov. Obenem pa je dejstvo, da bodo – po tem, ko bodo predlogi vladne in sindikalne strani usklajeni – delovna mesta, o katerih tečejo pogajanja, uvrščena v višje plačne razrede.«

Janša še naprej predsednik SDS

Na sobotnem kongresu SDS v Mariboru so delegati Janezu Janši še osmič podelili mandat predsednika stranke. Janša na kongresu napovedal neusmiljen boj za izkoreninjenje drugorazrednosti v Sloveniji. SDS ne bo mirovala, dokler Slovenija ne bo postala prostor pravičnosti in dom, v katerem se bo vsakdo počutil enakopravnega, varnega in sprejetega, je poudaril.